Pa se končuje še eno zmajsko leto …
In kakšno leto je to bilo! Cel svet smo obšli in obiskali kar dvanajst zmajskih festivalov. Triindvajsetkrat smo slikali iz zraka, desetkrat sproščeno spuščali zmaje – predvsem pa smo z otroki naredili več ko tisoč petsto pisanih zmajčkov! Skupaj smo imeli več kot 60 zmajskih dni, kar pomeni, da smo v letu 2025 v povprečju leteli več kot enkrat na teden!
Vse to veselo matranje se je poznalo na zgodbicah, ki smo jih objavljali tule in ki ste jih veselo brali. Stoti članek smo dali v svet že januarja, vse skupaj pa smo jih letos naklepali skoraj štirideset – na tisoče vas je uživalo v naših zmajskih dogodivščinah, za kar se vsem in vsakemu posebej iskreno zahvaljujemo.
Tudi mediji nas niso spregledali. Sergeja je postala TV zvezda, o naših zmajih so pisale Slovenske novice, bili smo v središču pozornost Časorisa in bili pohvaljeni v Svetilniku, časniku društva Altra.
.
Tudi naše zmajske fotografije so imele v letu 2025 obilico dela. Bile so del razstave Občanske znanosti na Krakovskem nabrežju v Ljubljani, dobile so cel kup pozornosti na veliki razstavi zmajske fotografije Oči vetra v Dieppu, ter bile zvezde samostojne razstave zmajskih posnetkov iz zraka na otoku Prvić.
Fotografija arheološkega najdišča Sipar je dobila prestižni naziv Izbrane slike na Wikipedii, osvojila nagrado na fotografskem natečaju Wiki Loves Monuments Croatia in se uvrstla v svetovni Wiki Loves Monuments natečaj.
Tudi v letu 2025 smo z zmaji pošteno blodili po svetu. Na kar petih novih festivalih smo širili zmajsko kulturo: na IKF Mangalore v Indiji, v španskem Castelló de la Plana, na IKF Yogyakarta na Javi, na Rare Angon festivalu na Baliju in na zmajskem festivalu v mestu Zamárdi na obali Blatnega jezera.
Na tradicionalnih prizoriščih seveda nismo manjkali. Veličastni IKF Gujarat je bil spet naš, bili smo del spektakla v Jesolu, pa na zmajskem zletu na Slovaškem in seveda na Kreativnih dnevih Fausta Vrančića na Prviću. Obiskati te kraje je kot da bi se vrnil domov, obiskat stare prijatelje, družino.
Najlepši del zmajskega leta 2025 pa so bile zmajske delavnice. Polne veselja in čustev, a tudi naporov in popolne izčrpanosti smo jih vodili na društvu Altra, na izjemnem Artkamp festivalu v Mariboru, na Pikinem festivalu v Velenju in na Floating Castle festivalu pri gradu Snežnik. Orjaške zahvale gredo seveda prostovoljkam in prostovoljcem – Evi, Aniki, Bernardi, Aljažu, Zoji, Brini in Nini, Tjaši, Uli, Paskal, Alji in Damjanu – brez katerih niti slučajno ne bi mogli otrokom omogočiti, da so naredili prek 1.500 – ja, tisoč petsto! – pisanih zmajčkov.
Zmajsko društvo KAP Jasa je nevladna organizacija, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. KAP v našem imenu pomeni kite aerial photography, fotografiranje iz zraka s pomočjo zmaja – pa smo spet veselo združili naši osnovni poslanstvi. Slikali smo starodavne cerkve in prazgodovinska gradišča, pa baročna središča mest, zgodovinska predmestja in zaščitene arhitekturne celote.
Leteli smo skozi nevihte do mavric, nad naravnimi spomeniki, presihajočimi jezeri, kraškimi polji in seveda nad nam tako ljubim Ljubljanskim barjem. Za povrh pa smo končno ujeli izmuzljivo jezero, ki se leta ni pustilo slikati zmajem!
Pa omislili smo si leteče nočne pošasti, zmaje z LED lučkami! 🙂
Res, kakšno fantastično leto je za nami … toliko dogodivščin smo doživeli, toliko starih prijateljev srečali, toliko novih prijateljev spoznali … leto 2026 se bo moralo res potruditi, da ga preseže!
Hvala vsem,
Ivor, Janez, Gregor, Jerneja, Sergeja, Timotej, and Saša
Zmajsko društvo KAP Jasa
Zdaj pa še tradicionalni bombonček za vas: lestvica najbolj branih zmajskih zgodb leta 2025.
Uživajte, in se beremo spet drugo leto!
10. mesto: mokrotno Planinsko polje
Že leta spremljamo nežno dihanje Planinskega polja in tokrat smo ga ujeli nekje srednje namočenega. Čuden in zelo močan veter, čudni oblaki so se podili po nebu, zmaja sta letela čudno vsaksebi, čeprav sta bila privezana na isto drevo – a vso čudnost je odtehtala edinstvena svetloba in nebeški razgledi.
9. mesto: Pikin festival v Velenju
Pika Nogavička je prevzela županskvo, mi pa nebo nad Velenjem. In to kar dobesedno: v dveh dneh norega izdelovanja zmajčkov so otroci (in njihovi starši) izropali vse naše zaloge in izdelali več kot osemsto zmajev, ki so prekrili velenjsko nebo. Brez prostovoljk nam seveda niti slučajno ne bi uspelo krotiti neskončnih, valečih se množic, ki so jih pritegnili zmaji na tem izjemnem otroškem festivalu.
8. mesto: zmajski Maribor
Maribor je postal mesto zmajev, organizatorji Artkampa pa dilerji z lepilnim trakom. Saj smo pričakovali, da bodo naše zmajske delavnice popularne, a takega navala pa le nismo pričakovali. Prva zmajska izkušnja za našega najnovejšega člana je njemu (in vsem nam) prinesla absolutno izčrpanost in absolutno zadovoljstvo: malo stvari se lahko primerja z mešanico veselja in ponosa, ko otrok s svojim zmajem steče po travniku.
7. mesto: Cerkniško jezero
Ko poleti naš zmaj, se Cerkniško jezero zanj vsakič drugače nališpa. Tokrat se je Janez sam boril z muhastimi vetrovi nad Malnščem, največje presihajoče jezero v Evropi pa je poprhnjeno z januarskim snegom bilo videti kot na impresionistični sliki. Stoti zmajski članek na naši spletni strani!
6. mesto: Trnovo, kraj nesrečnega imena
Čolnarji, umetniki, reveži, bogatuni … Trnovo, eno od sedmih originalnih forštatov Ljubljane, ima prav posebno dušo, ki si jo je skalo skozi stoletja ob reki. Tu se je pravzaprav vse začelo: Prešeren je videl punco in se mu je zmešalo, Plečnik je zgrabil zaspano Ljubljano za kravateljc in jo zvlekel v modernost. Pa imamo državo in glavno mesto.
5. mesto: baročna Ljubljana
Barok je prehrana naroda, pravijo – in barok so v Ljubljano pripeljale čebele. Triindvajset čebel, če smo natančni: tako so si rekli operozi, ki so ustanovili prvo Akademijo in z itqlijanskimi mojstri (Pozzo, Martinuzzi, Quaglio, Robba …) Ljubljani nadeli tisti nenavadni pridih, ki jo dela za najbolj južno ordnung-und-disziplin avstroogrsko – in hkrati za najsevernejše in najbolj v notranjost pomaknjeno mediteransko mesto.
4. mesto: Podpeško jezero, oko Barja
Naše najgloblje jezero: ponor, okrogla cenota, ki je nastala na odtočnem delu miniaturnega kraškega polja Zejezero. Nizka apnena stopnja, na kateri danes stoji vas Jezero, je vodam izpod gričev na južnem robu Barja preprečil lahkotno razlivanje v širno močvirno ravan. Pa so začele te vode rovariti, raztapljati in kopati v dolomitno podlago, dokler se je nekega davnega dne vse skupaj sesulo na prav mičen – in nadvse okrogel način.
🥉 Bronasta medalja: izmuzljivo Palško jezero
Kolikokrat smo z zmaji stali na obali tega skritega jezera – in kolikokrat smo šli dolgih nosov domov. Ali pihalo preveč, ali je pihalo narobe, ali vetra sploh ni bilo … ali pa ni bilo jezera! Tole krasno in malo znano jezero je del parka Pivških presihajočih jezer, ene najbolj nenavadnih, osupljivih in čudovitih krajin pri nas. In letos je nam je na nebu, zemlji in vodi končno vse poklopilo, letos je Palško jezero zmaj s kamero končno ujel!
🥈 Srebrna medalja: cerkvica v Hrastovljah
Polet z grička ob cerkvi je bil divji in brutalen, fotoaparat so nam sunki vetra skoraj razbili ob skalah – a smo le ujeli navidez skromno, kamnito cerkvico, znotraj katere se skriva eden naših največjih zakladov. Visok zid je cerkvico in Hrastoveljčane ubranil pred Turki, apneni belež pa izjemne freske Janeza iz Kastva, med katerimi je tudi svetovno znan Mrtvaški ples.
In najbolj brana zmajska zgodba leta 2025 je …
🏆 🥇 prazgodovinsko gradišče Marija Snežna 🥇 🏆
Zgodba o materah, ki z odročnega grička že tisočletja pazijo na majhne in velike otroke. Najstarejša znana zobna operacija se je odvila tu na Kraškem robu pod skrbnim očesom neolitske Velike Matere. V Železni dobi so s Histri, ki so si tu postavili gradišče, na grič prišle boginje matere ilirskih imen: Nebra, Sentona, Jutosika in Trita, pa Eja in Sejksomnija bela. Po stoletjih tišine jih je zamenjala Marija, mati božja – ki še danes kot Marija Snežna čuva malce zapuščen Podgorski ravnik, otroke, razposajeno tekajoče po griču navzdol, in zmaje ki letijo nad njimi.
Tako, končujemo letošnjo lestvico najbolj branih zmajskih dogodivščin – in s tem tudi leto 2025.
Na dva tisoč šestindvajseto pa se pripravite, kajti …
