“Tole je pa velika baterija … Za kaj pa se uporablje?”
– natakarica v gostilni Ulčar
Ko prvič spustiš velikega zmaja, nekaj klikne.
Čudno je, ampak na dober način. Zmaj zbudi dolgo speče spomine; piknik na travniku, okus lubenice, motne podobe obrazov, ki jih že desetletja niso imele priložnosti, da bi se jih priklicalo pred oči.
Tek po travniku. Vrvica v roki.
Nekaj vleče vrvico in se dviga v nebo. Nekaj lepega, svobodnega, sproščenega
Zmaj.
Ko pa spuščaš velike zmaje že nekaj let, se ti zdi, da si videl že vse. Kako letijo, kako padajo, kako se dvigajo in strmoglavljajo. Vse mogoče barve, oblike, velikosti. Nič te ne more presenetiti, ker si star, izkušen zmajar.
Potem pa te zvlečejo na letalno polje ponoči. Tema je; počutiš se, kot da je prvič.
Nočno spuščanje zmajev. Isto, a povsem drugačno.
Vetrovna napoved je bila nenavadno odlična – pri nas ne piha že čez dan, ponoči pa sploh ne – pa smo se dobili ob šestih popoldne. Že tlačiti zmaje v avto pod večer je čudno.
Prav poseben zmaj – štirimetrska leteča vreča, polna LED diod – je čakal na svoj prvi polet.
Ko smo ga razvili, je nehalo pihati.
Veter se je skril, je pa zato začelo rositi. Sicer se nismo predali; nosilni zmaj je nekako visel tam zgoraj, na vrvico smo pripeli astronavta, našega Tinkija binkija – in na daljincu pritisnili ON.
Ni se ni zgodilo.
Nekdo ni napolnil baterije.
Vse skupaj smo zbasali v prtljažnik, se odpeljali na Ig, našli gostino in vprašali natakarico, če si lahko sposodimo vtičnico – na se baterija napolni z elektriko, medtem ko se mi napolnimo s čim drugim.
“Tole je pa kar zajetna baterija … za kaj se pa uporablja?”
Takoj smo ji povedali vse, pa ni mogla verjeti, dokler ji nismo pokazali fotografij. Saj smo bili hecni – mestni fantje v vaški gostilni razagajo, kako bodo šli spuščat zmaje … sredi noči.
Baterija se je napolnila, naše baterije tudi, pa smo šli nazaj na letalno polje. Veter se je vrnil in začel sodelovati, dež še šel drugam.
Nosilni zmaj je poletel, na vrvico smo pripeli astronavta, ga dvignili in na daljinscu pritisnili ON:
In …
Naše prvo nočno spuščanje zmajev 🙂
Kot da bi to počeli prvič …
Pa še selfija smo naredili:
Kaj? Saj je bila noč, ane! 😉