Dodirni me … učini me stvarnim– hrvaški pesnik, 20. stoletje Večino leta je otok Prvić zgolj ideja, koncept: ne čisto resničen, a niti neresničen ne. Jasno, eterični, kvantni Prvič (verjetno) obstaja tudi brez naših interferenc, vendar … Prvič postane zares resničen, šele ko ga vidimo. Se ga dotaknemo. Stopimo na pomol. Ko razgrnemo zmaje in … Read more
Ja, na fotki so tri pošasti. Modro-rožnata desno spodaj je starejša in dosti bolj izkušena. Rožnata šestnajstka in modra dvaintridesetka (številke pomenijo površino zmaja v kvadratnih metrih), ta dva trilobita sta naša nova leteča fosila. In tako smo ponosni nanju … Ta zmaja sta nagrada za vse naše solze, kri in znoj. Prinesli so nam … Read more
Otroci niso majhni ljudje. Se pravi, so majhni in so ljudje, a niso majhni ljudje, ker nimajo majhnih misli. Majhni ljudje imajo majhne misli – misli otrok pa se širijo tako hitro, da jih je nemogoče ustaviti. Otroci sanjajo, otroci ljubijo, otroci odkrivajo (majhni ljudje vsega tega ne znajo početi). Otroke je strah resnih reči: … Read more
Semmi sem rombolja annyira az ember testét, mint a tétlenség.– Aristotelesz Istvánove oči so bile široko odprte in malo motne … dva svetovasta se odslikovala v njih: svet smeha, radosti in veselja – in svet žalosti, sivine in široke madžarske ravnice. Istvánove oči so spraševale. In bile so neutešljive. pa je Gregor rekel – ja. … Read more
Čudna reč, tole. Pa tudi hrib ni čisto raven … Apartmanizacija se bliža, ampak je hrib in čudaštvo na njej še vedno dovolj od rok, da se začuti tista nenavdna samota, ki zna obdati take kraje. Na pol poti med Ninom in Zatonom ga najdemo, v Ravnih Kotarih, skrajnem severozahodnem rogljiču Dalmacije. Je pa hribček … Read more
“A imate tiste rolice pisanega krep papirja?”“Imamo. Koliko pa bi jih vzeli?”“Vse.” Ta dialog se je ponovil šestkrat v vsakem pepkotu, ki smo ga obiskali. Šet kitajskih trgovin smo izropali vseh cvirnov, ki so jih imeli. V dveh bauhausih so nas čudno gledali, ko smo tovorili bambusove rolete, kot da so zastonj. Dve uri smo … Read more
Tole je tretji del zgodbic o ljubljanskih forštatih – predmestjih, zgrajenih tik za mestnim obzidjem, ki so bila od nekdaj tako tesno povezana z mestom, da so se po podrtju zidov takoj zlila z njim, in so integralni del Ljubljane takorekoč od samega začetka. Sedem forštatov ima Ljubljana: Šentpeter, Poljane, Karlovški forštat, Trnovo, Krakovo, Gradišče in Kapucinski … Read more
Sončni mrki so redka reč; v devetih letih spuščanja zmajev ni lunina senca nikdar prekrila teh krajev, zato smo se na spuščanje ob mrku resno pripravili. “O hudiča, a to je jutri?!” Da ne govorimo o tem, kako je nekdo od nas gladko spregledal razliko med Temps Universel Coordonné in srednjeevropskim časom, ki se te poletne … Read more
Poletje. Poletje je za Cerkniško jezero čas minimumov. Čas, ko se beseda “jezero” sliši kot odločno pretiravanje; čas, ki mu upraviči pridevnik “presihajoče“. Zadnje pribežališče jezera in rib v njem je tale umetni zaliv, ki preprečuje, da bi še zadnje kapljice ušle v požiralnike rešeta in izginile v skrivnostnem podzemlju. Čudno in lepo se je … Read more
Relinquo vos liberos ab utroque homine– sveti Marino Zemlja proti morju. Gol apnenec proti plodnemu flišu. Gozd proti kamnu. Zgodovina proti blaženi pozabi. Svetloba proti temi. Kraj nasprotij, ki štrli iz voda Kvarnerja, otok dveh obrazov. Deveti največji otok Jadrana. Mentorides mu skupaj s Pagom rekel Pseudo-Scylax. Arba starih Liburnov, Grkov in Rimljanov. Za Hrvate … Read more