Animula vagula blandula,hospes comesque corporis –quae nunc abibis in loca?Pallidula rigida nudula,nec, ut soles, dabis iocos!– Hadrian Imp. Stojimo na sveti zemlji, tisočletja preteklosti pod našimi podplati. Pozabljeno, izgubljeno, razrušeno mesto – a še vedno sveto; s svetostjo smrtniki nimamo nič: ni naša, da bi jo dajali in jemali. Oblaki zgodovine, ki prekrivajo to mesto, … Read more
Ste se kdaj vprašali, zakaj je v Ljubljani toliko odvetnikov? Pa ne le danes – že nekaj časa je tako, nenazadnje je sam Prešeren bil odvetnik! No, naj vas presenetimo s tem, koliko časa v resnici pomeni ta nekaj časa … Tole je iz Nomina Defunctorum, seznama pokojnih dobrotnikov Oglejskega kapitlja na pergamentu, ki ga … Read more
Praznina. Mokra, tuja, strašljiva praznina. Sto petdeset kvadratnih kilometrov niča. No, v resnici smo samo mi videli praznino; tisočem vrst se je kraj zdel idealen, pravi paradiž. Pa še nam se je pred leti prikupil, ko smo si hiše na kolih gradili ob robu plitvega jezera, uživali njegovo zaščito in se mastili z njegovimi dobrotami … Read more
Bukve so fejst. Ene najlepših dreves so bukve … srebrna debla z zlatozeleno krono … in ni je svetlobe, ki bi se lahko primerjala s tisto v bukovem gozdu spomladi. Bukve – Fagus sylvatica – so danes izjemno uspešne in široko razširjene; vsakič, ko je bilo vlažno in vsaj malo toplo, so se razlezle po … Read more
Tole je drugi del zgodbic o ljubljanskih forštatih – predmestjih, zgrajenih tik za mestnim obzidjem, ki so bila od nekdaj tako tesno povezana z mestom, da so se po podrtju zidov takoj zlila z njim, in so integralni del Ljubljane takorekoč od samega začetka. Sedem forštatov ima Ljubljana: Šentpeter, Poljane, Karlovški forštat, Trnovo, Krakovo, Gradišče … Read more
(Tole je prvi del zgodbic o ljubljanskih forštatih – predmestjih, zgrajenih tik za mestnim obzidjem, ki so bila od nekdaj tako tesno povezana z mestom, da so se po podrtju zidov takoj zlila z njim, in so integralni del Ljulbljane takorekoč od samega začetka. Sedem forštatov ima Ljubljana: Šentpeter, Poljane, Karlovški forštat, Trnovo, Krakovo, Gradišče … Read more
barok prehrana naroda Barok … je čuden. Zmuzljiv. Še mi, ki smo imeli to srečo, da nas je v zgodovino in ozadje umetnosti gnala sama Narcisa Desković (hej, Narcisa … manjkaš …), ne vemo čisto dobro, kaj naj s tem barokom. Ja, angelčki in okrancljanost in pozlata in barve – vse kričeče, nabuhlo, kičasto. Brezveze, … Read more
Mulca je res bolelo. Sklenina na levem spodnjem podočniku je počila in zdaj ga je vsak dotik mrzle vode ali vroče hrane spravljal ob pamet. Stare, preverjene žavbe seveda niso pomagale, molitve k Veliki Materi tudi ne, pa ga je mamica zvlekla k zobarju. Zobni vrač – stomatologija je od nekdaj bila mračna veda – … Read more
Na vrhu strmega griča. Vse bolj besneč veter. Gaj lačnih dreves. Kdo pri zdravi pameti bi šel sem spuščat zmaje: na strm grič v globoki dolini, kjer veter piha z vseh strani hkrati? No, mi. Ker je na griču cerkvica, ta cerkvica pa je nekaj res posebnega. Cerkvica je videti kot utrjen grad. Obdana je … Read more
“Potem se v deželi Japodov spet dvignejo gore, ki jim rečejo Albijske. Od Trsta, ki je Karnijska vas, skoznje vodi prelaz Ocra do močvirnatega jezera, imenovanega Lougeon. Pri Navportu teče reka Corcoras, Krka, ki nosi tovore. Ta reka se izliva v Savo, Sava v Dravo, Drava pa v Noarus v bližini Siska.” (Strabon, Geōgraphiká 7.5.2; … Read more