Čudna reč, tole. Pa tudi hrib ni čisto raven … Apartmanizacija se bliža, ampak je hrib in čudaštvo na njej še vedno dovolj od rok, da se začuti tista nenavdna samota, ki zna obdati take kraje. Na pol poti med Ninom in Zatonom ga najdemo, v Ravnih Kotarih, skrajnem severozahodnem rogljiču Dalmacije. Je pa hribček … Read more
Tole je tretji del zgodbic o ljubljanskih forštatih – predmestjih, zgrajenih tik za mestnim obzidjem, ki so bila od nekdaj tako tesno povezana z mestom, da so se po podrtju zidov takoj zlila z njim, in so integralni del Ljubljane takorekoč od samega začetka. Sedem forštatov ima Ljubljana: Šentpeter, Poljane, Karlovški forštat, Trnovo, Krakovo, Gradišče in Kapucinski … Read more
Relinquo vos liberos ab utroque homine– sveti Marino Zemlja proti morju. Gol apnenec proti plodnemu flišu. Gozd proti kamnu. Zgodovina proti blaženi pozabi. Svetloba proti temi. Kraj nasprotij, ki štrli iz voda Kvarnerja, otok dveh obrazov. Deveti največji otok Jadrana. Mentorides mu skupaj s Pagom rekel Pseudo-Scylax. Arba starih Liburnov, Grkov in Rimljanov. Za Hrvate … Read more
Ja, spet smo leteli nad Barjem. Ampak tokrat na čisto drugem koncu, ki ga v zadnjih letih nismo kaj dosti obiskovali, četudi je tam na zahodnem robu Barja nekaj zelo zanimivega, a izmikajočega se in težko dosegljivega. Po petih ali šestih neuspešnih eksmedicijah smo enostavno obupali. A je reč ostajala nekje v glavi, ker je … Read more
Animula vagula blandula,hospes comesque corporis –quae nunc abibis in loca?Pallidula rigida nudula,nec, ut soles, dabis iocos!– Hadrian Imp. Stojimo na sveti zemlji, tisočletja preteklosti pod našimi podplati. Pozabljeno, izgubljeno, razrušeno mesto – a še vedno sveto; s svetostjo smrtniki nimamo nič: ni naša, da bi jo dajali in jemali. Oblaki zgodovine, ki prekrivajo to mesto, … Read more
Ste se kdaj vprašali, zakaj je v Ljubljani toliko odvetnikov? Pa ne le danes – že nekaj časa je tako, nenazadnje je sam Prešeren bil odvetnik! No, naj vas presenetimo s tem, koliko časa v resnici pomeni ta nekaj časa … Tole je iz Nomina Defunctorum, seznama pokojnih dobrotnikov Oglejskega kapitlja na pergamentu, ki ga … Read more
Praznina. Mokra, tuja, strašljiva praznina. Sto petdeset kvadratnih kilometrov niča. No, v resnici smo samo mi videli praznino; tisočem vrst se je kraj zdel idealen, pravi paradiž. Pa še nam se je pred leti prikupil, ko smo si hiše na kolih gradili ob robu plitvega jezera, uživali njegovo zaščito in se mastili z njegovimi dobrotami … Read more
Bukve so fejst. Ene najlepših dreves so bukve … srebrna debla z zlatozeleno krono … in ni je svetlobe, ki bi se lahko primerjala s tisto v bukovem gozdu spomladi. Bukve – Fagus sylvatica – so danes izjemno uspešne in široko razširjene; vsakič, ko je bilo vlažno in vsaj malo toplo, so se razlezle po … Read more
Tole je drugi del zgodbic o ljubljanskih forštatih – predmestjih, zgrajenih tik za mestnim obzidjem, ki so bila od nekdaj tako tesno povezana z mestom, da so se po podrtju zidov takoj zlila z njim, in so integralni del Ljubljane takorekoč od samega začetka. Sedem forštatov ima Ljubljana: Šentpeter, Poljane, Karlovški forštat, Trnovo, Krakovo, Gradišče … Read more
(Tole je prvi del zgodbic o ljubljanskih forštatih – predmestjih, zgrajenih tik za mestnim obzidjem, ki so bila od nekdaj tako tesno povezana z mestom, da so se po podrtju zidov takoj zlila z njim, in so integralni del Ljulbljane takorekoč od samega začetka. Sedem forštatov ima Ljubljana: Šentpeter, Poljane, Karlovški forštat, Trnovo, Krakovo, Gradišče … Read more