Poletje. Poletje je za Cerkniško jezero čas minimumov. Čas, ko se beseda “jezero” sliši kot odločno pretiravanje; čas, ki mu upraviči pridevnik “presihajoče“. Zadnje pribežališče jezera in rib v njem je tale umetni zaliv, ki preprečuje, da bi še zadnje kapljice ušle v požiralnike rešeta in izginile v skrivnostnem podzemlju. Čudno in lepo se je … Read more
Relinquo vos liberos ab utroque homine– sveti Marino Zemlja proti morju. Gol apnenec proti plodnemu flišu. Gozd proti kamnu. Zgodovina proti blaženi pozabi. Svetloba proti temi. Kraj nasprotij, ki štrli iz voda Kvarnerja, otok dveh obrazov. Deveti največji otok Jadrana. Mentorides mu skupaj s Pagom rekel Pseudo-Scylax. Arba starih Liburnov, Grkov in Rimljanov. Za Hrvate … Read more
OOOOOoooooOOOOO!!!– vski, ki so se oni dan znašli na Rabu Kot v sanjah je bilo … A je bilo neverjetno, popolnoma resnično. Zmajska delavnica, o kakršni lahko le sanjamo, se je odvijala pred našimi očmi, pod strumnim pogledom Žuže in Žareta, globoko v adrenalinskem gozdu pri Loparju na Rabu. Za razliko od naših zmešanih, neskončnih, … Read more
Ham njam njam njam njam …– drevesa v mariborskem Mestnem parku Saj si ne moremo pomagati … kot tisti škorpijon smo, ki ga žaba pelje čez reko, pa jo vseeno piči, ker je to v njegovi naravi. Dolgo nazaj smo se nehali pretvarjati, da lahko izvedemo normalno zmajsko delavnico za otroke: organiziran, urejen, predvidljiv dogodek … Read more
Zmajski festival z vrhunskim vetrom in nasploh popolnim vremenom? Ekipa, da je ni boljše? Ko gredo vse reči v zrak povsem brez komplikacij in vse leti, tudi največje zračne zverine, vrvice pa nimajo niti najmanjšega namena zaplesti se? Tako da se lahko utrujeni zmajar mirno usede in si odpre mrzlega ali dva s prijatelji iz … Read more
Ja, spet smo leteli nad Barjem. Ampak tokrat na čisto drugem koncu, ki ga v zadnjih letih nismo kaj dosti obiskovali, četudi je tam na zahodnem robu Barja nekaj zelo zanimivega, a izmikajočega se in težko dosegljivega. Po petih ali šestih neuspešnih eksmedicijah smo enostavno obupali. A je reč ostajala nekje v glavi, ker je … Read more
Pravili smo vam, kako se je Ljubljansko barje iz absolutne divjine v le dvesto letih spremenilo v – poleg solin – najbolj umetno, preoblikovano, antropogeno krajino pri nas. Ta čudna ravnica pravokotnikov je skoraj povsem delo človeških rok. Skoraj: nekaj žalostnih ostankov prvobitnega močvirja še vztraja; Strajanov breg, pa Kozlerjev gozd, pa tisto nenavadno visoko … Read more
En prijazen, s soncem obsijan, žareč … … drugi čuden, megličast, zakrit in strašljiv. Ko se Barje kopa v pikajočem pomladnem soncu, zlahka pozabimo, da zremo v ogromno močvirje. Pokrajina je mehka, skoraj vabljiva, skoraj udomačena. Na dveh mestih smo spustili zmaja v barjansko nebo, nekaj sto metrov narazen v prostoru, komaj dva tedna vsaksebi … Read more
Tele fotke so bile posnete kar nekaj časa nazaj, sredi marca … toliko reči – se je vmes – godilo, da smo malo zanemarili naše osnovno poslanstvo in smo zdaj v kar lepem zaostanku. Danes je Ljubljana drugačna, bolj zelena, bolj živa – ampak ravno to je bistvo: vsak špancir je drugačen, pa naj bo … Read more
Animula vagula blandula,hospes comesque corporis –quae nunc abibis in loca?Pallidula rigida nudula,nec, ut soles, dabis iocos!– Hadrian Imp. Stojimo na sveti zemlji, tisočletja preteklosti pod našimi podplati. Pozabljeno, izgubljeno, razrušeno mesto – a še vedno sveto; s svetostjo smrtniki nimamo nič: ni naša, da bi jo dajali in jemali. Oblaki zgodovine, ki prekrivajo to mesto, … Read more