Semmi sem rombolja annyira az ember testét, mint a tétlenség.– Aristotelesz Istvánove oči so bile široko odprte in malo motne … dva svetovasta se odslikovala v njih: svet smeha, radosti in veselja – in svet žalosti, sivine in široke madžarske ravnice. Istvánove oči so spraševale. In bile so neutešljive. pa je Gregor rekel – ja. … Read more
Čudna reč, tole. Pa tudi hrib ni čisto raven … Apartmanizacija se bliža, ampak je hrib in čudaštvo na njej še vedno dovolj od rok, da se začuti tista nenavdna samota, ki zna obdati take kraje. Na pol poti med Ninom in Zatonom ga najdemo, v Ravnih Kotarih, skrajnem severozahodnem rogljiču Dalmacije. Je pa hribček … Read more
“A imate tiste rolice pisanega krep papirja?”“Imamo. Koliko pa bi jih vzeli?”“Vse.” Ta dialog se je ponovil šestkrat v vsakem pepkotu, ki smo ga obiskali. Šet kitajskih trgovin smo izropali vseh cvirnov, ki so jih imeli. V dveh bauhausih so nas čudno gledali, ko smo tovorili bambusove rolete, kot da so zastonj. Dve uri smo … Read more