Ja, na fotki so tri pošasti. Modro-rožnata desno spodaj je starejša in dosti bolj izkušena. Rožnata šestnajstka in modra dvaintridesetka (številke pomenijo površino zmaja v kvadratnih metrih), ta dva trilobita sta naša nova leteča fosila.
In tako smo ponosni nanju …
Ta zmaja sta nagrada za vse naše solze, kri in znoj.
Prinesli so nam jih otroci Maribora in tisoči zmajčkov, ki so poleteli nad Velenjem.
Ti dve leteči pošasti sta znak, da se približujemo cilju: da naše društvo postane samozadostno.
Pa še Moniko Lou smo z njima spravili ob spanec!
– What colour would you like them?
– Monica, you know us so well … why don’t you decide?
– Oh … I couldn’t …
– Come on: you are the best, you know us, you know what we’d like – and we know you will chose the best!
– Oh … thank you … but that’s a lot of pressure on me …
Po nekaj neprespanih nočeh je Monika sprejela odločitev – in boljših barv zmajev ne bi mogla izbrati. Lepe, redke (kar je precej pomembno, kadar se trilobit na nebu pridruži stotinam kolegov) in vpadljive tako na modrem nebu kot pod sivimi oblaki.
Naša flota se lepo veča, več zmajev pa nariše več nasmehov na otroška lica.
In v resnici gre samo za to 🙂
