Bukve so fejst. Ene najlepših dreves so bukve … srebrna debla z zlatozeleno krono … in ni je svetlobe, ki bi se lahko primerjala s tisto v bukovem gozdu spomladi. Bukve – Fagus sylvatica – so danes izjemno uspešne in široko razširjene; vsakič, ko je bilo vlažno in vsaj malo toplo, so se razlezle po … Read more
Bogovi vetra so že nekaj let zapored tam okrog Novega leta naklonjeni zmajem, pa se ponavadi spravimo na Cerkniško jezero. Spet? Seveda. Nikoli ni dovolj. In nikoli ni enako. Pa smo tudi letos ohranili to tradicijo – in spet bo prvi članek leta posvečen največjemu presihajočemu jezeru v Evropi. Ni pa bilo enostavno. Po kratkem … Read more
Pa se končuje še eno zmajsko leto … In kakšno leto je to bilo! Cel svet smo obšli in obiskali kar dvanajst zmajskih festivalov. Triindvajsetkrat smo slikali iz zraka, desetkrat sproščeno spuščali zmaje – predvsem pa smo z otroki naredili več ko tisoč petsto pisanih zmajčkov! Skupaj smo imeli več kot 60 zmajskih dni, kar … Read more
Dvojnost, to je beseda. Najbolj vulgaren turizem, ki si ga lahko predstavljate (neskončne zabave pijanih mulcev po “plažah” in “klubih”) – in najbolj spokojni sprehodi skozi smaragdnozelene riževe terase. Raznorazni “športni pubi” in neonizirane ulice – in starodavni, filigranski templji. Štirizvezdični betonski “all inclusive” kolosi s picerijami in bazeni in koktejli – in stare lesene … Read more
Ste mislili, da smo pozabili? Da smo vnemar pustili najboljše poletne festivale, zatajili Indonezijo? Ja, itak. Tale zgodba se je sicer začela pred skoraj tremi leti na sveče požetem polju bombaža nekje pri Hubbliju, sredi Karnatake. Aji in Gregor sta uspela prepričati slovenskega trilobita, da je v praktičnem brezvetrju v modro dekansko nebo potegnil tri … Read more
Jesen je šla na polno, pa smo se odpravili na Planinsko polje, da bi ujeli jesenske barve, ki grasijo njegovo obrobje – pa smo čisto pozabili na jesensko deževje, ki je padalo nekaj dni pred tem. Potke, ki gredo križemkražem čez polje so že tako zaprte za avtomobile (krhki ekosistem potrebuje vso zaščito, ki jo … Read more
Dostikrat ne piha. Včasih pa ne piha na prav posebno čuden način. Slovenija je vobče vetrovno prikrajšana, njeni najlepši deli še posebej – grape, kotline, kraška polja, klifi … kar se vetra tiče, so taki kraji zoprni do amena. Za vsako dobro fotko, za vsakim uspešnim zmajskim fotografiranjem je na stotine izletov v prazno; kolikokrat … Read more
Besede so kot ptice, pravi pesem: kar naenkrat odletijo … Tudi zmaji so kot ptice, le da nikoli ne dovršijo svojega glagola in ne odletijo. Ko se strga vrvica, niso več zmaji. Kdo ve, ali ptice kontemplirajo zrak – je pa jasno, da zmaji kontemplirajo veter. Zmaji so vobče kontemplativna bitja: ko se spreletavajo tam … Read more
“Do I feel lucky?”– Harold Francis Callahan Dnevi pred Kreativnimi dnevi Fausta Vrančića so preprosto strašni. Vsako vstajanje iz postelje te naredi ranljivega: na vsakem koraku nate prežijo nalezljive bolezni, vsaka neravnina ti grozi z zlomom noge. Svet je sovražen in nevaren; paziti je treba ne le nase, temveč tudi na bližnje in ljube (kako … Read more
Nekoč, pred davnimi časi, so po svetu lomastili imperiji: Avstroogrski, Otomanski in Britanski. Odtlej se je zgodilo vse mogoče, pa imamo danes Slovaško in Slovenijo, Madžarsko in Romunijo, Turčijo, Veliko Britanijo in Indijo, pa še cel kup koščkov te razbite, davno minule cesarske sestavljanke. Andrea in Ľubica sta imperialistki po duši*, pa si želita nazaj … Read more