Nekoč, pred davnimi časi, so po svetu lomastili imperiji: Avstroogrski, Otomanski in Britanski.
Odtlej se je zgodilo vse mogoče, pa imamo danes Slovaško in Slovenijo, Madžarsko in Romunijo, Turčijo, Veliko Britanijo in Indijo, pa še cel kup koščkov te razbite, davno minule cesarske sestavljanke.
Andrea in Ľubica sta imperialistki po duši*, pa si želita nazaj sestaviti vsaj del te izgubljene zloženke.
Imperije in cesarstva je težko skupaj spraviti, pa sta se odločili za nekaj dosti boljšega: skupaj bosta spravila zmajarje! In tako sta v samem srcu Slovaške, med Prievidzo, Chrenovecom-Brusnim in Kanianko organizirali zmajski festival, nanj pa povabili zmajarje iz Slovenije in Slovaške, Madžarske in Romunije, Turčije, Velike Britanije in Indije.
Dobrodošli na Slovaški zmajski skupščini 2025!
—
* jasno da nista niti malo …
Veliki in pomembni zmajski festivali, s stotinami zmajarjev in tisoči gledalcev so … no, veliki in pomembni. A je po drugi strani res, da so manjši, srčni in srčkani festivali – Spotorno, piratska Cervia, Zamárdi – tisti, ki so hrbtenica in temelj zmajske kulture.
Lani smo ga malo pokronali z enim od njih. Ľubica in Andrea sta s pomočjo Shahirja organizirali prvo slovaško zmajsko skupščino, mi pa smo nekaj mencali in se izvijali (oktober na Slovaškem in to, pa še s Kreativnimi dnevi Fausta Vrančića na Prviću se je prekrivala) – in nismo šli. Po zgodbicah in fotkah smo veliko neumnost storili, česar res nismo hoteli ponoviti.
Zato smo letos na Slovaško poslali samega predsednika Zmajskega društva s Sergejo!
Tja pa nas je gnala tudi želja, da bi take festivale, kot je slovaški, podprli kar se da; še posebej na začetku: da razširijo krila in zares poletijo. Le tako se bodo lahko čvrsto postavili na zemljevid zmajskih festivalov – in postali tradicionalni.
Še en razlog je bil, seveda: ekipa, ki nas je čakala. Ľubica in Andrea itak. Pa Christopher and László! Yunus in Sencan! Senhür! Marczin in Arek! Claudia in Iulian z Oriano and Iancujem, ki postajata prava zmajarja! Pa Shahir! In Sabrina!
The other teams invited were also a big draw … Christopher and László! Yunus and Sencan! Senhür! Marczin and Arek! Claudia and Iulian with Oriana and Iancu! Shahir! And Sabrina!
Naštete gospe in gospodje so dosti več kot zmajarji, znanci, prijatelji. Na toliko festivalih smo se že srečali, toliko divjih zgodbic imamo, toliko traparij smo skupaj doživeli in toliko neumnosti ušpičili …
Kot je rekel Marczin (v Castellóju? Ahmedabadu? Murski Soboti? Kdo bi vedel …): “Vsakič, ko vas srečam, se imam lepo!”
Kdo se pa ne bi imel lepo s temi zmešanci …
Skratka, druga slovaška zmajska skupščina … Dvodnevni semenj radosti, prijateljstva in zabave. Odlična hrana (sploh tista, ki jo je predsednik prinesel s seboj!), hudi žuri – in zmaji!
Vedno gre za otroke, pa se je tudi na tej zmajski skupščini najprej impresioniralo gojence osnovne šole in vrtca Gašparja Drozda v Chrenovcu-Brusnem (in mimogrede, šolsko kosilo je bilo stare šole – in odlično!) …
Potem pa se je impresioniralo še vse ostale – na primer s tole manto nad Kanianko, ki se je tako veličastno vzpela v nebo …
… pa se prav po mantovsko nekaj zmrdnila …
“AAAAAAaaaaaaaa!!!!”
Mante res veličastno letijo – veličastno pa tudi zgrmijo na tla 🙂
Nekateri so sedeli in se zabavali ob nesreči kolega zmajarja …
… drugi pa tekli na pomoč.
A je naslednji (ali morda prvi?) dan na nogometnem igrišču Slavije zmajska nesreča zadela druge –
– pa smo se za spremembo mi hahljali nesreči drugih.
Predvsem pa so otroci tekali za letečimi pošastmi, vriskali od radosti in se vobče izborno zabavali.
To vam je bil perfekten, srčkan mali zmajski festival.
Da so zraven letalnega polja imeli tekmovanje v kuhi golaža ni bilo za odmet …
… s tako ekipa pa so žurke trajale dolgo v noč in se končale … no, enkrat že.
V resnici ni “majhnih” zmajskih festivalov. Ko se enkrat zbere pogum in reče, pa ga naredimo, so samo še kri, znoj in solze vse do dneva po tistem, ko se vsi spokajo domov. Zmajski festival je nenehen boj z vsem in vsemi: poiskati je treba letano polje, se odločiti za datum in se ga držati, izbrati zmajarje, moliti za vreme in za veter … Kaj bodo zmajarji jedli in kje bodo spali? Koliko varnostnikov je treba? Kako zapreti letalno polje, da se ti mulci ne motajo med napetimi vrvicami? Se potrebuje potapljače? Kdo bo zrihtal muziko, zastave, majice, akreditacije, plakate …? Kdo je na vrsti, da pobere zmajarja na letališču? Kje bomo dobili sponzorje?
Torej, hvala sponzorjem!
Chrenovec-Brusno, Kanianka, Základná škola Gašpara Drozda s materskou školou Chrenovec-Brusno, ViToMa gastro a Cukráreň Chrenovec – Brusno, Združenie obcí Handlovskej doliny Chrenovec-Brusno, Občanske združenie ŽIAR in seveda One India Kite Team! Brez vas druge slovaške zmajske skupščine tudi slučajno ne bi bilo – in nikakor ne bi bila tako uspešna!
Hvala vsem zmajskim norcem, ki ste z nami spuščali zmaje. Se vidimo najkasneje naslednje leto na istem mestu!
Hvala vsem, ki ste prišli gledat nas in naše zmaje. Upamo, da smo vsaj nekaj mulcev nakurili in da se za prihodnost slovaškega zmajarstva ni bati!
Ľubica in Andrea … nazadnje pa kozarce še za vaju vzdignemo. Kakšno orjaško delo sta opravili in kako prekrasen zmajski festival sta naredili … stojimo in ploskamo!
Dosti fotk zgoraj smo brezsramno ukradli Areku, Marczinu, Ľubici, Christopherju in drugim. Ne obžalujemo ničesar.
In ne obžalujemo, da z vami delimo ta komad, za katerega je glasbo napisal sam Gašper Drozd!
Do naslednjič … 😉