Odročni vetrovi: 23. Festival del Vento v Spotornu

Ah, Ligurija … daljna in sama … kar malce zapuščena tega zgodnjega marca. Polna sonca, pravijo, da je – a je ligursko vreme med najnepredvidljivejšimi na svetu

Takole se je začelo:

Takole pa se je – vsaj za nas – končalo …:


Ligurija, daljna in …

Ko so nas spraševali, kam pa smo namenjeni tokrat, smo izstrelili: “V Spotorno” – in vsi pogovori so šli naprej povsem enako:

– Kje pa je ta … Spotorno?
– V Liguriji, naprej od Genove proti francoski meji.
– U … za koliko pasa pa greste?
– Za čez vikend.
– Aja? A potem boste naredili skupaj tisoč kilometrov, samo da boste par ur spuščali zmaje?
– Ne, seveda ne. Naredili bomo
tisoč petsto kilometrov, samo da bomo par ur spuščali zmaje!

– Kakšno bo pa vreme?
– Pravijo, da bo dež.

Ligurija … daljna in – namočena.


V kombi smo se zbasali zgodaj popoldne v petek – zbasali zato, ker je bila z nami tudi Hrvaška zmajska zveza Zmajoljupci, Žuža in Žare – in zavili na avtocesto. Spotorno, skoraj 700 km.

Joj, kako dolga je cesta!
Joj, moja vrla kobila!

Ligurija, daljna in sama.


Ko smo … pristali pred hotelom Tirreno v Spotornu, je bila predolga vožnja takoj pozabljena.

Festival vetra v Spotornu je že tradicionalno prvi zmajski festival let v Evropi, otvoritev nove sezone. Zato smo prvih nekaj ur porabili za pozdravčke in objemčke, ker smo se zmajarji po dolgi zimi končno spet srečali v živo.


Po dolgi in naporni petkovi noči – hud veter se je s še hujšim nalivom dogovoril za napol apokaliptičen nastop, ki ga nobena strehica ni mogla zadržati; kdor je šel na čik, je dobil brezplačno pranje z ledeno vodo – je napočilo jutro s soncem in lepimi obeti.

Zakoličili smo naš prostorček na plaži, raztovorili zmaje …

… in jih spustili v nebo.


Veter – oziroma več njih, ki so hkrati pihali z morja, vzdolž obale in z gora – se je skregal sam s seboj glede smeri, v katero naj bi se obrnil. Plasti turbulenc in večdesetmetrske zračne luknje so naredile spuščanje zmajev še bolj zabavno, kar pa zmajskim fotografom ni bilo najbolj všeč

István pripravlja svojo novo letečo pošast

Sicer je bilo super razpravljati z Istvánom in Bertom in drugimi KAP mojstri o tehnikah, o kamerah, zmajih in o picavetih, ampak spustiti fotoaparat v nebo nad Spotornom je bila naporna in frustrirajoča reč.

Nam je uspelo prebiti prvih pet ali šest plasti turbulenc ter ujeti nekaj simpatičnih posnetkov – je pa res, da je bila svetloba daleč od primerne in zmajske fotografije ne pokažejo niti lepote Spotorna niti barvitosti zmajskega festivala …


Vse, kar zmajski festival potrebuje za uspeh, so prijatelji – in par ur vetra. Kar se tega tiče, je bil 23. Festival Vetra v Spotornu izjemno uspešen!

Za vsakim uspešnim festivalom pa sedi – ali, bolje, leži – skupina do konca izčrpanih organizatorjev. Giabcarlo, Sandro in drugi predani člani znamenitega zmajskega društva 30 Kite Club so bili povsem na koncu z močmi, že ko smo prišli. Videti so bili točno tako, kot smo se počutili mi, ko smo se ukvarjali z našim zmajskim festivalom leta 2022 … a bodimo iskreni – nič, kar ne bi par hladnih vrčkov zmoglo pozdraviti!

Kje smo jih že zakopali …

Kakorkoli že, dobili smo par ur vetra in urico ligurskega sonca, potem pa se je naša najbližja zvezda skrila za oblake, pa so fotke malo sivkaste in delajo krivico zračnemu spektaklu na plaži Spotorna. No, vsaj naše fotke so bolj tako tako – poglejte si mojstrovine Giancarla ter Daniele in Gerharda za vsaj približen občutek, kako smo se imeli na tem čudovitem zmajskem festivalu.


Zmajska zabava je bila na vrhuncu, pa se nam je še razposajeni veter želel pridružiti. A ker je ligurski veter kot majhno dete, je bila njegova ideja zabave razmetavati reči in se histerično režati.

Tudi Tirensko morje je bilo navdušeno nad festivalom, pa mu je veter gladko podaril zmaja!

Nažalost našega …

Foto Gerhard & Daniela Zitzmann

Ubogi trilobit je bil povsem premočen in dobro opran, pa smo ga dali sušit – in kaj je lažjega, kot posušiti zmaja: dvigneš ga, pa veter opravi svoje!

Trilobit se je pridružil kolegom, moker in osramočen – a vesel, da je bil spet del spektakla.


Zmajarji radi spuščajo zmaje, se zabavajo – in se naučijo kaj novega.

Zato je Roberto pripravil delavnico, ali bolje demonstracijo šivanja umetelnih aplikacij na zmaje. Od takega mojstrstva smo zaenkrat še kar oddaljeni – čeprav je mojster Janez vsako leto bližje!

Ne gre le za ure, prebite za šivalnim strojem … gre za leta, za desetletja poskusov, napak, učenja, šivanja in paranja …


Po Robertovi demonstraciji pa je bil čas za večerjo.

Italijanski zmajski festivali imajo nekaj skupnega, in ligurski Spotorno nam je prav tako ponudil to posebnost:

odlično hrano!

Dal bosco al mare... Ligurija, kjer gore padejo praktično naravnost v Tirensko morje, se po pravici baha z izjemno kulinariko, mi pa smo imeli srečo, da smo se dva dni zapored tam izborno gostili. Najprej vse pice in pizzette in focaccie in cel kup sladkih dobrot, potem pa še izjemna Tirenska večerja, ki jo je zabelila torta v čast 23. rojstnemu dnevu Festivala Vetra – in nekaj češenj, ki so se utopile v žganju in jih ni bilo priporočljivo zobati …


Dež je pričel padati v soboto zvečer, padal vso noč in še zjutraj. Organizatorji so seveda imeli pripravljen plan B – spuščanje zmajev v bližnji dvorani za odbojko na plaži, kjer je pesek že čakal na balerine iz dvoranskimi zmaji. Problem pa je bil priti do tja.

Dvorana je bila tri minute hoda od hotela, a smo zaradi dežja šli s kombijem – in na prvem krožišču naleteli na zaprto cesto, ki naj bi nas peljala do cilja.

Zaprta, ker jo je poplavilo.

Poplavljenih je bilo še nekaj cest, pa smo krožili, zavijali in obračali, se znašli na strmi poti v gore nad Spotorno, se vrnili nazaj, se izgubili v labirintu enosmernih cest, se našli in še malo krožili, imeli končno dovolj in parkirali kar nekje, prepričani, da je dvorana povsem blizu.

Ni bila.


Premočeni in utrujeni smo potem vseeno uživali v vragolijah dvoranskih mojstrov zmajev, potem pa je bil čas za odhod. Dolga je bila do doma …

Najprej so bili na vrsti pozdravčki in objemčki, pa smo Spotorno zapustili šele opoldne …

Hvala vsem – 23. Festival Vetra je bil res fantastičen!


Ligurija, daljna in prekrasna.

Zmajske fotografije posnete z Nikonom P330 na Originalnem modrem rokkakuju, Dr.Agon kites.

Se vidimo na prihodnjem festivalu! 🙂

Leave a Comment