Dobro blago se samo hvali, pravijo.
In naše se ima za kaj! 🙂
Ko smo se trudili, da bi Zmajsko društvo KAP Jasa pripoznali kot nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu, so bili odločevalci nemalo zmedeni. Kam pa spadajo zmaji? V katero od preštevilnih kategorij naj jih uvrstimo? Je spuščanje zmajev šport? Tehnologija? Umetnost?
.
No, ja – zmajarstvo je tako šport (ne samo kar se tiče akrobatskih zmajev: poskusite zvleči dol ogromno letečo pošast!) kot tehnologija: fizika, aerodinamika, materiali … A zmaji so najnaprvo – kultura. Kultura, ki se je začela (kot pravijo najnovejša in še ne čisto preverjena odkritja) pred več kot desetimi tisočletji na otokih Indonezije, se razcvetela na Kitajskem in v Indiji, zavzela Evropo in se razširila po celem svetu.
Zmajska kultura je v odlični formi: vedno več je zmajskih festivalov, vse več ljudi šiva in spušča zmaje – in uživa v zračnih spektaklih.
.
In dostikrat zmaji poletijo višje od kulture – in postanejo umetnost:
No, na koncu smo odločevalce prepričali: Zmajsko društvo KAP Jasa je Ministrstvo za kulturo prepoznalo kot nevladno organizacijo, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Zdaj pa moramo ta status vsake dve leti potrditi in upravičiti.
Fotografija je tudi umetnost, zračna fotografija pa njen pomemben del. Praktično takoj, ko nam je uspelo poleteti, se je rodila zračna fotografija; sprva okorna in draga: z velikimi toplozračnimi baloni, ki so dvigali fotografe in njihove težke aparate, da so lovili še nikoli videne razglede.
Šele izumiteljska žilica Arthurja Batuta je naredila zračno fotografiranje bolj dostopno: uspel je združiti umetnost fotografije z umetnostjo spuščanja zmajev – in tako iznašel zmajsko fotografiranje; KAP, kite aerial photography.
Nekaj desetletij je bilo zmajsko fotografiranje najboljši način za snemanje iz zraka – potem pa smo začeli mašine dvigati v nebo, in letala, helikopterji in rakete so prevpili in zakrili zmaje.
Zmajska fotografija je padla na nivo hobija, potem pa so prišli še droni in grozilo je, da bo povsem izginila, vržena na smetišče zgodovine skupaj z disketami in polaroidi. Ideja, da bi na vrvico zmaja pripeli fotoaparat, je postala tako nerazumljiva kot je mlajšim generacijam nedoumljiva kombinacija svinčnika in kasete.
.
Ampak. Droni so hitro izgubili svojo novotno privlačnost, ljudje so jih vse bolj videli kot nadležne, zoprne, vsiljive, glasne in vulgarne – povsem nasprotne z naravo povezanim, tihim, čudovitim zmajem. Počasi se zmajska fotografija vrača!
No, seveda, KAP je še vedno absolutna niša – a se razvija, raste, privlači vse več ljudi in postaja vse bolj zanimiva.
In da bi to proslavili, je skupina mojstrov zmajske fotografije prišla na čudovito idejo …
Mednarodni zmajski festival v Dieppu – Festival International de Cerfs-Volants de Dieppe – je slaven po pravici. Gre za enega največjih in najpomembnejših zmajskih festivalov na svetu, bienalno druženje najboljših zmajarjev kar jih je, crème de la crème zmajske kulture.
Samo tole si poglejte:
Letos se je skupina KAP mojstrov odločila, da bo ta praznik zmajske kulture še zašpilila – pa so šli in organizirali razstavo zmajske fotografije, ki so jo posrečeno poimenovali Les Yeux du Vent: oči vetra.
Ekipa organizatorjev se je res potrudila. Dobili so sponzorje in dobavitelje, prostor na promenadi v Dieppu, dva velika kontejnerja kot razstavni prostor, vso opremo, tisk velikih formatov, ter posebno žirijo, da bo sodila prispele umetnine …
Potem pa so objavili vabilo k sodelovanju.
.
Pa se je usulo. Že res, da je skupnost zmajskih fotografov nišna – a nas ni malo! Kmalu se je žirija utapljala v zmajskih fotkah iz celega sveta, ena lepša od druge.
Srčni žiranti so se potili pred odgovornostjo in orjaškim kupom prispevkov; po tednih razpravljanja, primerjanja, odločanja in kreganja pa so le uspeli izbrati petinštirideset finalistov, petinštirideset najboljših fotografij natečaja, ki bodo imele čast biti razstavljene v Dieppu.
Pa so se pravilno odločili?
Jasno da so se! Saj so med petinštirideset izbranih fotk uvrstili tudi tri naše Ha!
Tri zmajske fotke, ki jih objavljamo skupaj s povezavami na naše zgodbe o njih …
Arheološko najdišče Sipar v Istri:
.
Renesančno mesto Urbino v Italiji:
.
Melanholični meandri Bloščice, Slovenija:
Deset zmajskih fotk smo poslali na natečaj, tri so bile izbrane. Če to ni uspeh … 😉
Pa smo še enkrat dokazali, da je Zmajsko društvo KAP Jasa vredno statusa nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju kulture!
Hvala ekipi organizatorjev razstave: Michel Gressier, Michel Dehaye, Pierre Lesage, Yves Leroy, Henri Debeuckelaere, Christian Bécot, Gérard Clément, Ludovic Petit and Ludovic Cardona Gil; pa seveda vsem mojstrom zmajske fotografije, ki so sodelovali na natečaju; pa mestu Dieppe in Dieppe Normandie Tourisme; pa podpornikom in dobaviteljem Atelier Numérique La Romaine, PLS Location, Opalexpo, and Les vergers du Domaine de la Gentilhommière – in seveda glavnemu sponzorju razstave Oči vetra: Nescaféju!
Bravo à tous!
Upamo, da bo ta edinstvena razstava postala tradicionalna – in da se kmalu vidimo na promenadi v Dieppu!
Bravo, Kap Jasa ustvarjalci. Dokazali ste se na svetovnem patketu!
Hvala! 🙂