Dostikrat prepevamo ode našemu prvemu zmaju, nenadkriljivemu Starem modremu rokkakuju.
Nenehno najedanje o tem, kako je bil pa taprvi rokaku zakon, je šlo njegovemu očetu Janezu Vizjaku vse bolj na živce – še posebej, ko smo hvalili starega med spuščanjem novih zmajev. Pa je šefe, glavni dizajner in izdelovalec zmajev pri Dr.Agon kites, šel in naredil novega istega. Nekdo od nas je ravno imel rojstni dan, pa se je vse poklopilo.
Darilo je prišlo …
… in se odvilo …
… in tu je samo za vas – Novi modri rokkaku!
Seveda smo ga morali nemudoma testirati – in seveda vetra ni bilo nikjer.
A ker tak zajeten rokkaku – 200 cm visok in 160 širok – zna poleteti tudi v res šibki sapici, smo se odpeljali na Ljubljansko barje (kam pa drugam!) in čakali …
Čakali smo kar precej časa – vmes pa počeli marsikaj, da bi novega modrega spravili v nebo. Še tekli smo z njim; nekaj, česar zmajarji načeloma res ne počnemo.
Potem pa je mimo prineslo ostanke nevihte …
… travne bilke in listi dreves so zaplesali …
… in Novi modri rokkaku se je dvignil!
Veter se je še okrepil – bi rekli, da na cele 4 km/h – in rokkaku je z lahkoto pobral picavet in fotoaparat.
Prvo zmajsko fotografiranje z novim zmajem je izgledalo super, sonce je zahajalo, pa smo ga potegnili dol … in ugotovili, da nekdo fotoaparat ni nastavil na intervalno slikanje.
Bi, če ga hitro spravimo nazaj gor, uspeli ujeti še kaj?
Ne. Pretemno je bilo; fotke so zrnate in komaj razločljive.
Ampak – test, prvi polet in prvo zmajsko fotkanje Novega modrega rokkakuja je bil en sam uspeh. Zmaj je fantastičen; izjemno stabilen, močan tudi v (pre)šibkem vetru, vodljiv in odziven. In lep!
Brez skrbi lahko rečemo, da je pred njim dolga in svetla prihodnost zmajskega fotografiranja!
Zmajske fotke narejene z Nikonom P330.