Sonce in satelit

Eh, december … mraz, vlaga, tema … še veter se navadno skrije in zmaji zlovoljno ležijo po tleh. Če ne bi bilo agresivno prazničnega vzdušja (pa še ta je vse bolj nadležen), bi december bil resen kandidat za najbolj bednega meseca leta.

Ampak, tu in tam pa se zgodi popoln dan … sonce, veter, čudovita svetloba, in zmaji nas prosijo, da jih odpeljemo ven v modro decembrsko nebo.

Pa še novega zmaja smo morali stestirati – takega hecnega, v obliki satelita. Kompliciran zmaj je to, s kupom palic in vrvic, pa smo ga res morali sestaviti in preveriti, če sploh leti.

Najprej smo ga seveda sestavili narobe, potem še bolj narobe, na koncu pa smo ga le nekako zmašili skupaj – še vedno narobe, a je vsaj približno letel. No, “letel” – rdeči satelit ni dosegel orbite, prevračal se je in strmoglavljal. Smo pač stara šola: najprej vržemo navodila v smeti, potem se lotimo sestavljanja. Še zdaj v resnici nimamo pojma, kako sestaviti vse palice in kam privezati vse vrvice …

Je pa bilo zelo zabavno 🙂

Tri leteče stvari si delijo nebo – naš trilobit, motorno jadralno padalo in letalo

Kraj ni bil najbolj idealen za spuščanje zmajev; prometna cesta in športno letališče na oni strani sta preprečila, da bi šlo res visoko – a je krasna svetloba v krasni pokrajini kar klicala po zmajskem fotografiranju.

Letošnja jesen je bila bogata z dežjem, zato sta spodnja pivška kotlina in postojnska ravan polni jezer in jezerc, mlak in bajerjev; potoki so se razlili in Pivka je šla malo raziskovat naokoli, ne meneč se za strugo, v katero smo jo hoteli ujeti.

Pa kaj zato … Pivka je na poti v globočine večne teme. Do Postojnske jame, kjer izgine v podzemlje, ima le še slabih pet kilometrov – pa naj se zabava, dokler se lahko!

Nanos je čuval s soncem obsijano postojnsko kotlino …

… drevesa so se ogledovala v razliti vodi Rakiškega Stržena …

… in vse se je svetilo in bleščalo na to čudovito decembrsko popoldne.

Še trilobita, ki ga je tokrat krotila Sergeja, smo ujeli na nebu …

… in široki razgledi so bili prava paša za oči.

Celo satelit je še enkrat poletel – vsaj za toliko, da smo ga ujeli z zmajem. Pa se je končal dan; baterije smo napolnili, zmaji so se naletali, fotke so uspele. Kratko in sladko!

Zmajske fotografije posnete z Nikonom P330 na Originalnem modrem rokkakuju, ki ga je izdelal moster Janez Vizjak, šef Dr.Agon kites.

Leave a Comment