Temperature so bile malo znosnejše, vetrovna napoved je bila ugodna, pa cel kup novih zmajev je bilo treba stestirati – čas je bil za sproščeno spuščanje zmajev na Ljubljanskem barju!
Po dolgem času v zraku ni bilo niti enega orjaškega napihljivca. Mojster Janez je hotel pokazati svoje mojstrovine, pa še trije povsem novi zmaji so potrebovali testni polet in natančne nastavitve.
Pa so šli v zrak Originalni modri rokkaku, pa čisto nov rokkaku s tradicionalnim slovenskim vzorcem, pa še en pisan rokkaku, pa dva astral gliderja po načrtih Rona Gibbiana, črnobel in barvni, pa mali rokkakec, pa Rukfaš fled …
Nežna sapica, prelepo Barje (kljub nekaterim brnečim in pikajočim lokalnim prebivalcem, ki so skušali biti zoprni), pa ples zmajev v turbulencah …
Verjetno ni kotička Barja, ki ga od tu ne bi posneli iz vseh mogočih kotov in vseh mogočih višin. Stokrat smo že tu spustili zmaja s fotoaparatom. Ampak Barje je živo, vsakič drugačno, prekrasno – pa si nismo mogli kaj.
Cindy delta je dvignila Insta360 R kamero, Janez pa ju je spustil zelozelo daleč in zelozelo visoko. Cindy je našla svojega notranjega rokkakuja in obmirovala tam zgoraj, tako da smo nazaj dobili na stotine večalimanj enakih posnetkov jugovzhodnega dela Barja.
Doktorjev recept je deloval: spuščanje zmajev je odlično tako za fizično kot za mentalno zdravje. Zdaj smospet pripravljeni – na nove zmajske dogodivščine!