Zmaji so nam luč pojedli

Mestno – urbano – zmajsko fotografiranje je zoprna reč (razen za Istvána, ampak on je drugačen). V naši Ljubljani smo velikokrat poskusili, a le redko uspeli (letenje v Tivoliju pa težko šteje za mestno).

Originalni modri rokkaku na Mesarskem mostu

Načrtovalci mest, graditelji in urbanisti žal niso mislili na zmaje, pa so parki polni visokih dreves, trge obdajajo še višje hiše, vsepovsod so žice in antene in policija in dimniki, ki bi z veseljem zaplenili in pojedli zmaja. Da o mestnem vetru sploh ne govorimo – mestni veter je prepirljiv, hiše ga vrtinčijo, ulice ga usmerjajo, nad strehami piha povsem drugam kot spodaj, zračni žepi pa prežijo na zmaja še sto metrov visoko, tudi višje.

Kadar sploh piha. In če piha v željeno smer (kar nikdar ne).

Mestno zmajarjenje je živčna, skoraj nevarna, utrujajoča zadeva.

Originalni modri nese fotoaparat v ljubljansko nebo

Po drugi strani pa je Ljubljana mesto zmajev, pa si že od nekdaj mislimo, da bi lahko užili malo dobrohotnosti varuhov mesta in belo Ljubljano slikali s ptičje perspektive na najbolj čaroben način: z zmajem.

In zadnjič nam je nekako uspelo. Skoraj vse je teklo skoraj gladko – in glejte, Ljubljana!

Veter je bil za urbano zmajarjenje praktično idealen. Potegnil je natanko v smeri Ljubljanice med Tromostovjem in Zmajskim mostom (zmaji!) in ustvaril čisto pot v nebo med lipami na Petkovškovem nabrežju in Plečnikovo mojstrovino na desnem bregu. Zapovrh ni bil ne premočan ne presunkovit, vrtincev je bilo malo, pa je zmaja resno vabil, naj poleti nad starimi strehami.

Na Mesarskem mostu smo skusili srečo – in zmaj je poletel. In je šel višje, in prebil prvo plast turbulenc, pa drugo in tretjo, in se je veselo dvigal, noseč našega starega Nikona v višave. Kje se bo zalomilo, smo se spraševali, ko se je zmaj manjšal in manjšal …

No, ni šlo vse tako gladko …

Zalom smo opazili šele po tem, ko je bil zmaj varno nazaj na tleh. Zmaji, varuhi mesta, so nam svetlobo požrli! Stari Nikon se je trudil ujeti tistih par fotončkov, ki so se odbijali naokrog, a z bornim uspehom. Tole je ena od fotk, povsem neobdelana:

Tema, stari …

Kot lahko vidite (oziroma ne vidite), je bilo treba fotografije res na trdo obdelati, izklesati in pooblati …

“Daj naredi jo črno belo, bo zgledala … bolj umetniško!

Na mostu se je nabrala publika, prostora je bilo že tako malo, veter je postajal vse bolj nervozen, pa smo zmaja raje predčasno potegnili dol. Ni šel do fantastičnih višin, ni ujel kaj prida, podobe Ljubljane niso med najlepšimi.

Ampak nam je pa uspelo! Zmaj je poletel z Mesarskega mosta v samem srcu Ljubljane! Zdaj vemo, da se da, da imamo punkt za zmaja spušat v centru (in novo točko na našem zemljevidu zmajske fotografije!), da bomo še dvignili zmaja od tu; v boljši svetlobi, z boljšo kamero, predvsem pa dosti višje! 🙂

Do takrat pa …

Zmajske fotografije posnete z Nikonom P330 na Originalnem modrem rokkakuju, Dr.Agon kites.

1 thought on “Zmaji so nam luč pojedli”

Leave a Comment