Pusti pijanemu vetru življenja
naj te vodi, kaj ti mar –
kot list naj te ponese
v nori let nori vihar.
Leti kot listje, ki ga vrtinec vije –
za letenje si, duša, ustvarjena.
Tin Ujević (*)

So nori ljudje v norem mestu O. – naj ostane zamolčano – pripravili cel kup norih reči in med njimi tudi zmajski festival. Pa smo se s kolegi iz Hrvaške zmajske zveze odpeljali čisto tja dol, da bi z zmaji pobarvali nebo nad neverjetnim, smaragdnozelenim paradižem.
Sam festival se je godil ob morju, na enem najboljših mest za kiteboarding na celem Jadranu: dolga peščena plaža, širok zaliv, odličen veter … idealen kraj za zmaje.

Pa so zmaji za šviganje prek valov za nekaj dni odstopili zmajem za barvanje neba – in bilo je povsem noro …

Vse o festivalu lahko preberete in pogledate tukaj; zdaj pa je čas za poročilo o naši osnovni dejavnosti – fotografiranju iz zraka s pomočjo zmaja. Saj nismo KAP Jasa kar tako, za brezveze …
Tako je oni dan Viktor zbral pomočnike, vzel originalnega modrega rokkakuja, na vrvico pripel picavet s fotoaparatom – in vse skupaj spustil v veter, visoko visoko nad plažo, paradiž in leteče pošasti.




Rajski vrt se razprostira tik za morjem, peščenim jezikom in kanalom reke Mala N.

To je neverjetno bujen, ploden raj na zemlji, poln vrtov in sadovnjakov, ki jih napaja mreža namakalnih kanalov. Pod razžarjenimi, golimi hribi Dalmacije so ljudje ustvrili svoj lasten Edenski vrt.

Fige, granatna jabolka, lubenice in melone, predvsem pa mandarine, mandarine, mandarine … njihov očarljivi vonj prekriva deželo, veter pa ga nosi visoko v zrak, da je še zmaj dišal po njih, ko smo ga iz nebes potegnili nazaj na zemljo …







Zeleni privid – nekaj, kar lahko vidijo le vile, galebi in zmaji.

Prekrasno zmajsko fotografiranje je bilo to, visoko nad rajem.

Vse zmajske fotografije posnete z Nikonom P330 na Originalnem modrem rokkakuju, izdelku mojstra Janeza iz Dr.Agon kites., ki ga je pilotiral mojster Viktor.
(*) okoren prevod dela pesmi Tina Ujevića smo zagrešili sami. Original gre takole:
Igračka vjetrova
Pati bez suze, živi bez psovke,
i budi mirno nesretan.
Tašte su suze, a jadikovke
ublažit neće gorki san.
Podaj se pjanom vjetru života,
pa nek te vije bilo kud;
pusti ko listak nek te mota
u ludi polet vihor lud.
Leti ko lišće što vir ga vije,
za let si, dušo stvorena.
Za zemlju nije, za pokoj nije
cvijet što nema korijena.