… in ekipo.
So zmajski festivali. In potem je ta kilometre dolga peščena plaža do vrha in čez polna ljudi, nebo nad njo pa do vrha polno neverjetnih letečih skulptur vseh mogočih velikosti, barv in oblik.
Kilometri plaže, vprašate? Tako je. Mi smo leteli na vzhodnem koncu zmajskega polja, pa smo šli obiskat Luca in urbinske contrade na skrajnem zahodnem koncu.
Eno uro smo se vlekli po nesrečnem pesku …
Zmaji vseh mogočih velikosti, vprašate? Da. Od nežnih, delikatnih mojstrovin, ki jih dela Daniela in merijo komajda kak centimeter (in so tako lahni, komaj vidni in privezani na pajčevinaste vrvice, da jih je eden naših nerodnih zmajarjev skoraj poteptal) …
… do tega sinjega kita, v merilu 1:1.
Zmaji vseh oblik, pravite? Jep – v zrak so se dvignili klasični rokkakuji, delte, fledi, eddyji, pa astralni jadralci, ogromni parafoili in parasledi, piloti s desetinami kilogramov nosilnosti, pa seveda vsi mogoči medvedi, hobotnice, ribe, trilobiti, vesoljci, stripovski junaki in vse mogoča čudaštva, ki jih lahko veter zgrabi in ponese v nebo.
Everything was up there. It was the Lido di Jesolo kite & beach festival, 3rd edition.
Bili smo že na kar nekaj zmajskih festivalih, še sami smo organizirali enega, ampak … praktično nemogoče je ustvariti festival iz nič, že drugo leto pripraviti sijajno in izjemno obiskano prireditev, in potem tretje leto razviti festival v orjaško tridnevno predstavo, ki zasenči skoraj vse, če ne prav vse zmajske festivale, vsaj v Evropi.
Več kot 300 zmajarjev je spuščalo svoje mojstrovine.
In ljudje so prišli gledat.
“Ej Filippo, koliko ljudi misliš, da bo prišlo?”
“Em … kaj pa vem … recimo, pet – pet tisoč.”
In res je bilo ob zmajskem polju pet tisoč gledalcev. Se pravi, ob koščku dveh kilometrov zmajske plaže, na kateri smo spuščali mi. Bilo jih je 5.000 na drugi strani, pa 5.000 zadaj, pa 5.000 ob morju, pa 5.000 na sprehajališču, pa 5.000 v in okrog bifejev, pa 5.000, ki so gledali predstave akrobatskih zmajev, pa 5.000 …
V petek in soboto je prišlo zmaje gledat 160.000 gledalcev – potem ja je nedelja pritegnila resno množico. Filippo in njegova ekipa so v treh dneh na Lido di Jesolo zvlekli kakih 300.000 ljudi. Tristo. Tisoč.
Mesto Jesolo je ves sponzorski denar dobilo dvakrat povrnjeno samo s parkirnino.
Tako se dela!
Tri stvari so naredile to izjemno vetrovno predstavo, ki je očarala na stotisoče obiskovalcev: znanje, trdo delo – in polna podpora.
Filippo in njegov tim – seveda revež ne zmore vse sam! – vedo vse, kar je o zmajih, zmajarjih in zmajskih festivalih mogoče vedeti. Mesece so garali kot črna živina, da so vse spravili na kup in poskrbeli za vsako hudičevo podrobnost. In na vsakem koraku so imeli popolno zaslombo v lokalni skupnosti, mestu Jesolo, turistični organizaciji, hotelirjih, upravljalcih plaže, lastnikih restavracij in barov … vseh. Ker v tem obmorskem mestecu ljudje vedo, da je turizem vse – predvsem pa vedo, kako se turizem dela.
Jesolo se tam konec marca zbudi iz zimskega spanja, sezona se začne nekje sredi aprila. In kako začeti sezono, če ne z norim, tridnevnim spektaklom, ki pritegne množice … z zmajskim festivalom!
In potem je bila pred vsako pizzerio dolga vrsta lačnih.
Vsi kafiči so bili polni.
Vsi butiki so bili polni.
Vsa parkirna mesta so bila zasedena.
Ubožec, ki ima fast food kiosk na plaži, je moral po pol ure v supermarket:
“Hrenovke rabim!”
“Seveda … koliko pa?”
“Vse!“
Na aperol špric se je čakalo tudi 45 minut.
Prodajalno zmajev so izpraznili v petek opoldne. Razgrabili so čisto vse.
Možica pa je prišla na svoje, ker je bilo dogajanje v zraku preprosto neverjetno. Ekipe sinhronega spuščanja akrobatskih in revolution zmajev. Balet z zmaji. Nočno letenje z zmaji, okrašenimi z lučkami. Orjaški dinozavri in hobotnice in Smrkci. Neutrudljivi Angelo (z naskokom najboljši MC zmajskih festivalov), ki je pustil glasilke na plaži in je sam s svojim glasom držal zmaje v zraku, ko je veter uplahnil. Predstava, ki je stotisočim ljudem pustila nepozabne spomine in boleče vratove.
Ko smo v nedeljo zgodaj popoldne odhajali, se je ena kača vozil počasi premikala iz, druga pa v Jesolo. Če bi šli ob šestih, bi iz mesta prišli ob devetih, desetih zvečer, ker se je vse ustavilo, ko je 100.000 ljudi hotelo domov.
“A lahko naredimo kaj takega pri nas?”
“Ne. Ampak bomo poskusili!”
Malo nas je vse skupaj zjezilo, prav zares. Ne gre za to, da naše organizacijske sposobnosti pač ne dosegajo Filippovih in ekipe jesolskega festivala. Gre za odnos in sposobnost naših “turističnih delavcev” in napihnjenih lokalnih šerifov. Vsaka pobuda, vsaka ideja dobi dva odgovora: “To se ne da.” (vsakič pozabijo besedico “mi”) in pohlepni “Kaj pa je tu zame in za moje prijateljčke?”
Pri nas se dosti lažje živi od pisanja abotnih turističnih strategij, ki z realnostjo nimajo nobene zveze (“V novi beli knjigi slovenskega turizma se osredotočamo na razvoj petzvezdičnega doživljajskega butičnega avanturističnega trajnostnega blablabla …”), kot s turizmom samim.
Naj zaboga ti strokovnjaki pridejo v Jesolo in pogledajo, kako se rečem streže!
Ampak, karkoli že, Jesolo Beach & Kite Festival 2024 je bil fantastičen. Spuščali smo zmaje v družbi mojstrov, uživali v soncu in vetru, strmeli v leteče mojstrovine, srečali stare prijatelje in spoznali nove. Spominov je cel kup, vratovi in roke pa nas bolijo. Popoln zmajski vikend!
Zahvale pa gredo dobrim ljudem Jesola, pa seveda Filippu, Natu, Angelu, Veronici, Eleonori in ostalim organizatorjem – prav vsako od 81 zvezdic ste si krvavo zaslužili! – pa županu Jesola Cristoferju De Zottiju, pa vsam, ki so prišli gledat … in seveda vsem zmajarjem. Hvala vam za izjemne tri dni zmajev!
In oprosti, Andrea – naslednjič pa se zagotovo srečamo in skupaj spustimo kaj v zrak! 😉
