Novi Vinodolski je prav prijeten kraj na kvarnerski obali, tam kjer Vinodol končno pride do morja; pod stenami Gorskega Kotarja in začetkom Velebita. Turističen kraj je, celo zelo turističen, s prijetno klimo, lepo obalo in čisto spodobno obmorsko arhitekturo. Mnogi so ga izbrali za svoj počitniški kraj – med njimi tudi naš prvi predsednik in njegova ljubka žena.
Novi je blagoslovljen s soncem in morjem, z vetrom pa … ne preveč Ne da vetra ni dovolj – ravno nasprotno.
Tako se je Janez v vetrovi nad Novijem boril že pet rund, trikrat izgubil in dvakrat (recimo) zmagal. Sklop naključij, ki je vključeval tudi tihotapljenje nekih rastlin v Novi, pa je odprl, da poskusimo še enkrat.
Najbolj zaželena tarča zmajke fotografije v Novem Vinodolskem in okolici je otoček Čaplen tik ob obali (na drugi fotografiji zgoraj se ga komaj vidi). Na Čaplenu je kapelica svetega Marina, ki je sicer iz 17. ali 18. stoletja, je pa zgrajena na mestu starejše cerkve, ta pa na ostankih neke rimske stavbe. V temeljih le-te so našli marmorno stelo z napisom, posvečenem cesarici Heleni, ki ga je dal postaviti guverner province Dalmatie, Flavius Julius Rufinus Sarmentius.
Skratka, vse vetrovne napovedi so bile izjemno ugodne (veter z obale proti morju), grm japonskega drena je moral priti v Novi, pa smo spakirali opremo in se zapeljali na morje.
Na obali smo sestavili zmaje, gong je odbil in šesta runda pretepa z vetrovi Novega Vinodolskega se je začela:
Runda ni šla ravno po načrtih. Če smo iskreni, nikomur ne bi na kraj pameti padlo, da bi načrtoval – ali si sploh zamislil – kaj takega. Veter je pihal v vse smeri hkrati, da je zmaj naredil poln krog (kar se nikoli ne zgodi). Bile so luknje, v katere je zmaj padel in izgubil nekaj deset metrov višine v sekundah. Večinoma je tam zgoraj sekalo vse premočno za ubogega rokkakuja.
Kaj se dogaja z vetrom nad Novim Vinodolskim?
Na kratko: geografija.
Novi sedi ob vznožju Gorskega Kotarja in Velebita, direktno na poti burje, ki med Crikvenico in Senjem zlahka doseže in preseže 150 km/h. Od mesta proti severozahodu teče globoka in ostro zamejena tektonska dolina Vinodol, po kateri veje Bribirac, imenovan po vasi v dolini. Za vetrovni kaos poskrbi še katabatski veter – zrak, ki pada dol s kifov nad mestom – in ko se zabavi pridruži še maestral, je norost popolna.
Zmaj se je dvignil v to zmešnjavo …
… in skoraj takoj treščil na tla. Vetrovna luknja.
Zmaja smo spet spravili v zrak, pa ga je zagrabilo in je plesal ko derviš, gor in dol in levo in desno …
… uspel je ujeti otoček s cerkvico! …
… a je takoj zatem divje zanihal, vetrovi so se zaleteli, vzgon je šel rakom žvižgat …
… rokkaku pa se je dodobra skopal.
Kar nas seveda ni ustavilo. Zmaja smo izlovili, ga še enkrat dvignili – in tokrat je uspel ujeti bujro s severa.
Spet je ujel otoček!
Potem pa je veter izvedel bliskovito levo-desno kombinacijo, ki jo je končal silovit aperkat.
Pa smo bili spet v vodi.
Trije knockdowni v isti rundi je preveč. Grozil nam je knockout, a nas je na srečo rešil gong, ki je označil konec šeste runde.
Rundo smo izgubili, pretepa pa niti slučajno ne. Bilo je divje, zabavno, utrgano (skoraj) – in se zagotovo spet vrnemo. Otoček in sveti Marin nas čakata!
Zmajske fotke posnete z Nikonom P330 na Originalnem Modrem rokkakuju od Dr.Agon kites.