Ko se je krasno zmajsko fotkanje nad Iškim morostom z norimi pogledi prek Ljubljanskega barja, ki so segli vse do Triglava, zaključilo in je padel večer, je – povsem proti pričakovanjem – veter še vedno pihal. Pa smo Cindy delto spustili v škrlatno nebo, da vidimo, kako se nova vrvica obnese.


Dvomilimetrska vrvica iz Kanirope je vzbujala zapupanje, pa smo Cindy spustili vse višje in višje …

… do Lune in naprej!

In čez Jupitra! (zvezdica pod (!) Cindy je največji planet našega sončnega sistema)

Potem pa je padla noč, čas za spanje – in za sanje … 🙂