Resno?
O, ja …
To leto je res čudno. Še vreme, se pravi, veter, se prav upira nošnji zmajev v nebo. Marec je tu, mi pa smo izvedli zgolj eno zmajsko fotografiranje (o tem več v naslednjem članku) – in tole sproščeno spuščanje zmajev. Precej borno za zmajsko društvo, ki se rado hvalisa z vsaj dvajsetimi letalnimi dnevi v prvem trimesečju …
Okej, drži – imeli smo še dva fatnatična, izjemna festivala, NMZF Izola in TKIEMNZF Stožice, tako da nismo povsem ostali na tleh. A vseeno, za nas, ki uspeh merimo po metrih razvitih vrvic, se tole leto zelo zelo počasi odvija …
Počasi smo zimo vrgli ven in previdno odprli vrata pomladi – dobrohotni, muhavi pomladi z malho, polno vetra – pa smo se zapeljali tja, ker se naši zmaji najbolj udobno počutijo: na Barje. Odprto je, lepo, prijetno, toplo … Dan je obetal (meteorologi so seveda spet lagali, a tokrat v drugo smer).
Šli smo bolj prezračit zmaje; naj se malo pretegnejo in navadijo nazaj na veter, mi pa jih dodobra pregledamo, razpletemo, kar se je razpletlo , in zategnemo, kar se je odtegnilo. Klobke smo razmeštrali, uzde zauzdali in vozle zavezali. Povsem običajen po-zimski servis.
Nimamo dosti za načvekati. Veter je pihal, najprej povsem idealno, potem malo manj. sonce se je prikazalo in prvi žužki so nas prišli pogledat. Bilo je res prijetno toplo; nedeljsko popoldne, ki sm ga res potrebovali tako mi kot zmaji.
Vse je letelo: nebeške pošasti so nihale, se vrtele, se razkazovale – in, ko je veter šel dol, graciozno pristale na barjanskih tleh. Trilobiti, bucoti, kaže, vrtavke – pa indonezijska delta, ki je veselo švigala med večjimi brati.
Z obiskom pa nas je počastila prava indijska princesa – nadvse prijazna in malce preplašena psička, ki se je izvlekla iz delhijskih ulic, zdaj pa zanjo skrbi bivša veleposlanica Slovenije v Indiji. Pri prvem srečanju se je še malo nazaj držala, a smo videli iskrice v njenih očeh, ko je uzrla zmaje … naslednjič bo dobila svojega, da ga bo v sproščenem diru vlekla gor in dol čez travnike.
Skratka, za nami je nadvse sproščeno in sproščujoče spuščanje. Pomladi je vedno več, veter vadi svoj nastop, zmaji pa so pripravljeni, da spet pobarvajo nebo.
Velika jata škorcev se je spektakularno spreletavala po večernem nebu: to smo vzeli za dobro znamenje. Kmalu spet letimo!
Pa hvala, Zmajoljupci! 😉