Leta 2019 je Zmajsko društvo KAP Jasa prvič sodelovalo na velikem Mednarodnem zmajskem festivalu IKF Gujarat, ki vsako leto januarja poteka v mestu Ahmedabad in drugih krajih indijske zvezne države Gujarat. Dva člana društva, Janez Vizjak in Saša Iskrić sta festivalsko dogajanje popisovala v šestdelni reportaži za Siol; reportažo smo zdaj malce priredili in jo objavili še tukaj.
Odprtje 30. mednarodnega festivala v spuščanju zmajev je bilo povsem indijsko: polno ljudi, barvito, hrupno in predolgo. Mimohod ekip – letos jih je 45, kar je nov rekord – je trajal in trajal. Nastopali so plesalci in bobnarji, otroci so prikazali jogo in pomembni politiki so se drug za drugim v pojoči gudžaratščini zaklinjali, da bo Gudžaratu in vsej Indiji šlo zdaj zares bolje prav zaradi zmajarskega festivala.
Potem pa se je začelo zares. Razporedili smo se po hišicah, sestavili zmaje in drug za drugim so se dvignili v zrak. Najprej dva, potem deset, potem sto. Napete vrvice so švigale sem in tja, zmaji so se prekopicevali v turbulencah in ujede so živčno krožile nad nami.
Letelo je vse mogoče. Od klasičnih zmajev do norih zračnih figur, živali, vesoljcev, gusarjev, ki jih z zmajem dvignemo v veter. Vihrali so repi, dolgi trideset in več metrov. Napete vrvice so pele. Nebo nad Ahmedabadom je ponujalo res čudovit prizor.
Slovenska ekipa pokazala štiri zmaje
Slovenska ekipa je na odprtju pokazala štiri zmaje. Starodavni šesterokotni Rokkaku je japonskega izvora in velja za eno najbolj prepoznavnih oblik zmajev, kar jih je. Črni fled z aplikacijo pasje lobanje je požel veliko navdušenja, sploh ker se je za njim podila piranja. Flowform je s čudovitim repom tako lepo vihral po nebu, da ga sploh nismo opazili.
Pa človeška ribica? Brez skrbi, lahko povemo, da orjaška človeška ribica leti. Da bi lahko videli vso njeno veličastnost, pa potrebuje cel članek.