Dvojnost, to je beseda.
Najbolj vulgaren turizem, ki si ga lahko predstavljate (neskončne zabave pijanih mulcev po “plažah” in “klubih”) – in najbolj spokojni sprehodi skozi smaragdnozelene riževe terase.
Raznorazni “športni pubi” in neonizirane ulice – in starodavni, filigranski templji.
Štirizvezdični betonski “all inclusive” kolosi s picerijami in bazeni in koktejli – in stare lesene hiške, kjer stare mamke kuhajo najbolj božanske jedi.
bali. Kateri del njegove dvojne duše bi vam sedel?
itak.
Viktor in Gregor sta ravno zaključila svojo Jogja na polno avanturo, ko je prišlo vabilo od samega mojstra Kadeka Armike, da nadaljujeta svoje zmajsko potovanje v epicentru indonezijske zmajske kulture: na Baliju. Vabilo, ki ga ni moč zavrniti – še posebej, ker je šlo za veliki Rare Angon zmajski festival na plaži v Sanurju!
Festival v Jogji je cukrček, malce divji, družinski – Rare Angon pa slovi po svetu kot eden največjih in najpomembnejših zmajskih festivalov. Dobro anoljena mašina je to, ki na sanursko plažo vsako leto zvleče na stotine mojstrov iz Balija, iz Indonezije in iz celega sveta.
Že ceremonija je bila na povsem drugem nivoju …
Fantastična darila …
Pregovorna dvojnost Balija pa se je že kazala – ko je Massima ljubka plesalka povabila na Bali dance …
“You mean – belly dance?”
Dvojnost je bila tudi v zraku.
Najprej so nebo prepustili mednarodnim zmajarjem, da pokažejo, kaj znajo.
Znajo. Saj so sami mojstri.
Hud zračni spektakel so naredili, mednarodni zmajarji – Viktor in Gregor pa sta pobrala navdušenje otrok, ki so lovili orjaške pisane vrtavke …
Nebo je bilo polno skoraj do zadnjega kotička in tisoče gledalcev je prišlo na svoj račun.
Nekatere leteče pošasti so bile res … 🙂
Mednarodni del festivala Rare Angon je uspel na polno.
In ker je festival dvojen, je po reprezentanci sveta prišel čas za lokalne mojstre, da zasijejo na svojem nebu.
In zasijali so …
Bali je otok hinduizma v pretežno muslimanski deželi; številni kraji imajo izjemno zmajsko kulturo, a je balijska povsem edinstvena – tu spuščanje zmajev ni zabava, ni hobi, ampak globoko duhovno, religiozno početje.
Nenazadnje se na začetku zmajske sezone sam bog, Rare Angon (otrok, ki jezdi bika) spusti z nebes in s piščaljo prebudi pasatne vetrove.
Vetrovi privršijo, sledeč čarnim zvokom Angonove piščali – in potem Balijci napolnijo plaže in spuščajo svoje zmaje?
O, ne.
Kultura zmajev na Baliju je stara tisočletja. Vse je premišljeno, izčiščeno v zgodovini in veri – in v posembnem smislu za estetiko, ki ga Balijke in Balikci imajo na pretek. Nič ni prepuščeno naključju, z zmaji na Baliju ni heca.
Balijski zmaj je živ; v njem biva duh njegovega avtorja. Vse, kar sestavlja zmaja – bambus, vrvi, bago, barve, oblike – je izbrano kar se da pazljivo; vse nosi sporočilo (balijska beseda za zmaja, layangan, lahko pomeni tudi pismo): sporočilo za bogove tam zgoraj.
Balijski zmaj leti nad svetimi kraji, templji in purami, zato mora biti čist in očistijo ga v posebnem obredu. Ekipa, ki spušča zmaja (tudi do 50 ljudi je zraven!), mora prav tako biti očiščena grehov in zla.
Zmaji plešejo na balijskem nebu, a ne samo to – zmaji tudi pojejo:
Predvsem pa so balijski zmajo ogromni.
Janggan – najbolj znan primer balijskih zmajev – se ponaša z dolgim repom, ki mora biti vsaj dvajsetkrat daljši od širine glave. Glava zmaja pa je široka šest metrov in več – kar pomeni, da ima tak zmaj vsaj sto dvajset metrov dolg rep! Največji janggan, Nagaraja (kraj zmajev) ima enajstmetrsko glavo … in 234 metrov repa.
Si lahko predstavljate, kako je videti nebo, ko poleti na ducate jangganov? No, ni treba – kliknite in si poglejte sami!
Takega prizora ni nikjer na svetu, nikjer. Dih jemajoče, nepozabno.
Če pa janggan, bogovi ne dajte, pade na tla, zgubi svojega duha – pa ga je treba nesti v tempelj in ponovno očistiti … resetirati in na novo naložiti.
Se zgodi …
Balijski zmaji se razvrstijo v štiri glavne kategorije: janggani (zmaji), bebeani (ribe), pecuki (listi) in kuwirji (popreproščeni janggani s kratkim repom, janggan buntut). Včasih se pojavi še kakšna ali dve, recimo celupuki (sove) in kedis kandiki (lastovice) – posebnim izmišljijam in novotam pa pravijo kreasi baru, nove kreacije.
Rekli smo kategorije zmajev – to pa zato, ker je vsak zmajski festival tekmovanje: resno, težko merjenje znanja, spretnosti, umetniške žilice in moči. Budna očesa strogih sodnikov ocenjujejo nivo izdelave, barve, materiale, obliko … polet in let, manevriranje in pristanek … zvok zmajev in spremljevalno glasbo.
Ja, zmajska ekipa vključuje tudi kompleten orkester balijske glasbe, ki spremlja zmaja v letu!
Ni besed, ki bi lahko opisale nebo. Kakšen dan … kakšna čudovita izkušnja …
Očarani in utrujeni zmajarji so imeli moči le še za par obiskov bližnjih templjev …
Potem pa je bil čas za dolgo pot domov.
Viktor in Gregor sta se na kratko ustavila v ljubi Jogji …
… obiskala sta klubske prostore …
… šla na najboljšo kavo v mestu …
… obiskala Yogyakarški kraton, rezidenco sultana …
… in bilo je dovolj.
Utrujena in izčrpana, a polna doživljajev in spominov.
Dogodivščina, ki ji ni para.
Zahvale pa gredo Kadeku in ekipi organizatorjev Rare Angon festivala, pa vsem prijateljem, s katerimi smo leteli, balijskim mojstrom zmajarjem, otrokom, ki so lovili naše vrtavke, čudoviti publiki – in očarljivemu Baliju samemu. Se vidimo prihodnje leto!
Posebna zahvala pa gre Žuži in Žaretu iz Zmajoljupcev – hrvaške zmajske zveze, ker sta nam tako nesebično posodila vrtavke in Bucota! 🙂
1 thought on “Čudovitost neba: Rare Angon festival, Bali”