“KAP” v imenu našega zmajskega društva pomeni “kite aerial photography”. Po vseh zmajskih delavnicah (1. del) in sproščenem spuščanju zmajev (2. del) je tako prišel čas, da se lotimo še zmajskega fotografiranja Prvića!
Ampak, maestral je imel svoje ideje …
Ko maestral pripiha z morja do Prvić Luke, se zaleti v cerkev in druge stavbe, visoka drevesa in v hrib za njimi. Zrak se dvigne, ohladi, se razširi in vrne nazaj nad morje v veliki zanki. Spuščanje zmajev v takih pogojih je zoprno – zmaj poleti v vetru, potem pa obtiči na točki, kjer se zrak termično dviga in ne daje več vzgona. Če zmaja s potegi spravimo še višje, se lahko zgodi dvoje: ali nas preleti in strmoglavi v morje, ali pa naenkrat izgubi ves vzgon in pade na zvonik prej omenjene cerkve. Tako je bilo tokratno zmajsko fotografiranje bolj skromno, kar se višine tiče …
Ampak še vedno zabavno!
Žare iz Zmajoljupcev – Hrvaške Zmajske Zveze se je igral s takoimenovanim Revolution zmajem, ki zmore delati vse vrste trikov in akrobacij – fotoaparat na rokkakuju pa je bil ravno toliko visoko, da ga je ujel sredi akcije.
Otok Prvić je najverjetneje dobil svoje ime, ker je pač najbližji kopnemu, prvi od obale. Morda so mu tako rekli že stari Grki – Proteras – in morda je bil vpleten slovanski bog pomladi Prvin. Kdo bi vedel … Prvić je majhen in ljubek; tri kilometre dolg in pol tega širok, z desetimi kilometri razčlenjene obale in 79 metrov visokim Vitkovićem, ki je najvišji vrh na otoku. Manj kot 400 ljudi živi na Prviću (poleti je seveda tu gneča tisočev turistov) v dveh mestecih, v Prvić Luki in v Šepurinah.
Arhitekturna celota Prvić Luke je kulturni spomenik – in ni težko videti, zakaj.
Na veduti mesteca dominirata cerkev Gospe milosti in fračiškanski samostan iz 15. stoletja. Kamnite hiše so najprej dajale zavetje bogatim družinam iz Šibenika, ki so na Prvić bežale pred kugo, potem pa še prebivalcem s celine, ki so bežali pred Turki.
Na srečo se je ‘moderna’ arhitektura Prvić Luki izognila; tu ni tistih značilnih hotelskih kolosov in apartmajskih kompleksov, ki kazijo toliko jadranskih krajev. Edini sodoben poseg v mestecu je lepo urejen glavni trg pred cerkvijo z otroškim igriščem in spomenikom partizanom, ter odlično umeščen Spominski center Fausta Vrančiča.
Faust Vrančić je verjetno eden izmed največjih, najpomembnejših, vizionarskih in plodnih izumiteljev, za katere niste še nikdar slišali. Ta pravi renesančni človek, polimat, diplomat in škof se je rodil leta 1551 v Šibeniku, mladostna leta pa je preživel prav na Prviću.
Faust je študiral mehaniko, fiziko in pravo v Benetkah in na univerzi v Padovi, potem pa se je pridružil dvoru Rudolfa II v Pragi. Tam je opravljal tajniške posle in se družil s takimi znanstveniki, kot sta Johannes Kepler in Tycho Brahe. Bil je imenovan za naslovnega škofa Csanáda, potem pa se je vrnil v Benetke in se kasneje v Rimu pridružil redu sv. Pavla iz Tarza. Umrl je leta 1617 v Benetkah, pokopan pa je v cerkvi v Prvić Luki, na svojem ljubem otoku.
Kot pravi renesančni človek je Faust z lahkoto prehajal iz ene znanosti v drugo. Leta 1595 je izdal slovar petih “najbolj plemenitih” evropskih jezikov, Dictionarium quinque nobilissimarum Europae linguarum: latinščine, italijanščine, nemščine, hrvaščine in madžarščine.
Njegovo najpomembnejše delo in prava renesančna mojstrovina pa je knjiga Machinae Novae, Novi stroji. Gre za orjaški inženirsko-mehanično-strojniški priročnik, v katerem je opisal prek 50 inovacij in izumov; od poplavnih ukrepov do izboljšav stiskalnic za olje, od visečih mostov (ki so jih po njegovih načrtih lahko zgradili šele čez 200 let, ker prej ni bilo ustreznih materialov) do mlinov in turbin in vsega živega.
Njegov najbolj nor in najbolj slaven izum pa je – padalo. Homo volans mu je rekel, leteči človek.
Legenda (ki morda sploh ni zgolj legenda!) pravi, da je nekdo s Faustovim padalom dejansko skočil iz stolpa v Benetkah – in preživel! V spomin tega prvega uspešnega BASE skoka v zgodovini in v čast in slavo izumitelja rekonstrukcija padala krasi vhod v super muzej, Spominski center Fausta Vrančiča. Muzej je res vreden obiska!
S to kratko in nizko epizodo zmajskega fotografiranja so se naše zmajske dogodivščine zaključile. Konec poletja – čas, da se gre domov.
Se pa, jasno, spet vidimo naslednje leto! 🙂
Vse zmajske fotografije posnete z Nikonom P330 na The Spark rokkakuju.
…
Še enkrat se moramo zahvaliti izjemnim gostiteljem in organizatorjem festivala; Antoniji, Drenki, Gaši, Vesni, Sari, Vladi, Simoni, Ticu, Martini in vsem ostalim, Spominskemu centru Faust Vrančić, društvu Otok, vsem otrokom in njihovim učiteljem, udeležencem festivala KDFV, pa Konobi Nanini, restavraciji Stara Makina in Konobi Mareta za gostoljubje in res vrhunsko hrano – in seveda vsem dobrim ljudem Prvić Luke.
…
BONUS!
Zmajske fotografije Prvića iz leta 2021:
