Severno od ljubke kraške vasice Volčji grad leži eno najbolj spektakularnih arheoloških najdišč v Sloveniji, prazgodovinsko gradišče Debela griža. Gigantski zidovi, ki obkrožajo gradišče, so odlično ohranjeni in še danes, po več kot tri tisoč letih, pričajo o moči, sposobnosti in iznajdljivosti graditeljev. Če si katero gradišče zasluži ime slovenski Stonehenge, je to to.
Četudi Debelo grižo arheologi opisujejo kot ‘srednjeveliko gradišče’, je v resnici ogromna. Po daljši osi meri 290 metrov, 180 metrov je široka, ima 770 metrov obsega, 1.100 metrov zidov in 42 tisoč kvadratnih metrov notranje površine.
Najstarejše arheološke najdbe postavljajo Debelo grižo v srednjo bronasto dobo, okoli 1.200 pred našim štetjem, gradišče pa je bilo poseljeno skoraj tisočletje, do 4. stoletja pr.n.š, ko so ga opustili.
Gradišča so navadno zgrajena na razglednih vrhovih, Debela griža pa leži na skoraj povsem ravnem delu Krasa, kar jo dela precej posebno. Namesto strmih pobočij jo na treh straneh varujejo globoke vrtače.
Za raven, odprt in vetra poln Kras bi pričakovali, da je odličen kraj za spuščanje zmajev. Pa ni. Ali nič ne piha, ali pa pridivjajo sunki burje, ki ti gladko izpulijo vrvico iz rok.
Petkrat smo že z zmajem skušali posneti Debelo grižo; dvakrat ni pihalo, trikrat je pihalo preveč. Tudi tokrat je Kras pokazal zobe: najprej smo zmaja komaj spravili v zrak, potem pa je zgrabila burja in vlekla, da nas še danes bolijo roke. Ampak par zmajskih fotk gradišča sredi jesenskega gozda pa smo le uspeli iztrgati burji!
Zmaja smo nad Debelo grižo spustili iz vzhodne strani; prva stvar, ki jo je zagledal, je tale globoka terasasta vrtača, obdana s suhozidom, v kateri se danes pasejo ovce in koze.
Potem pa se je v vidnem polju fotoaparata pojavil ogromen kamnit zid, petnajst metrov širok in ponekod več kot pet metrov visok.
Zmaj je poletel še malo višje – in mogočno zidovje se je pokazalo v veličastni celoti: Debela griža, več kot 3.000 let staro, čudovito simetrično nižinsko gradišče.
Debela griža je imela dva vhoda, ki sta bila zavarovana z dodatnim zidom. Severni vhod je skupaj z delom pripadajočega notranjega zidu izgubljen; današnji vhod je bil prebit pred kratkim.
Južni vhod in njegov notranji zid sta bolje ohranjena. Ahreologi sklepajo, da so obzidje dopolnjevali obrambni (ali razgledni) stolpi; morda prav na vhodu, morda na točki, kjer se stikata notranji in zunanji zid.
Zidovje Debele griže je bilo skozi stoletja večkrat popravljano in obnovljeno. Zgrajeno je bilo v suhozidni tehniki, z dvema licema iz obdelanih in natančno zloženih kamnov, med katerima so nasuli drobir: prav tako, kot so še do nedavnega po Krasu gradili zidove in škarpe. Originalni zid je bil nekaj metrov širok in 6 do 8 metrov visok – zanj so porabili 13.000 ton kamenja.
Zidovje se je v stoletjih po opustitvi gradišča sesipalo in rušilo, ljudje so kamenje odnašali in ga uporabljali za gradnjo hiš – a mogočnosti mu niso mogli odvzeti: ta griža je in bo ostala debela.
Notranjost gradišča je sicer dobro raziskana z različnimi neinvazivnimi prijemi (radarska, elektromagnetna in radijska metoda), narejenih je bilo tudi 11 arheoloških sond – v splošnem pa arheologi najdišče raje puščajo prihodnjim rodovom, da ga bodo čim manj poškodovanega raziskali s povsem novimi metodami.
Na površini in v zidovju so bili najdeni odlomki keramike, ki nam omogočajo datacijo. V gradišču so stale posamezne hiše kvadratnega tlorisa s kamnitimi temelji, zgrajene iz lesa, ilovice in protja – ne dosti drugače, kot so zgrajene stare kraške domačije.
Lokalno izročilo ve za brezno znotraj gradišča – morda je šlo za kultni prostor – in za kal, ki je bil vir vode za ljudi in živino. Oba sta, če sta kdaj bila, danes zasuta in izgubljena.
Razen obzidja in posamičnih površinskih najdb je Debela griža praktično neraziskana. Osem stoletij neprekinjene poselitve je zagotovo za seboj pustilo precej zanimivih zgodb, a zaenkrat kamenje še molči – in čaka na arheologe.
Debela griža je eno najbolje ohranjenih gradišč na Krasu in v Sloveniji vobče. Je strogo varovan spomenik, dragulj naše kulturne dediščine. Zanj skrbijo Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Volčjegrajsko Društvo Debela griža in Zavod Krasen Kras.
Ko se boste naslednjič znašli na Krasu, ne pozabite obiskati Debele griže. Sedite na mogočno zidovje sredi čudovite kraške pokrajine in poslušajte šelestenje vetra v krošnjah – morda vam pove zgodbo o svetu, ki ga že davno ni več.
Zmajske fotografije posnete z Ricoh GR na The Spark rokkakuju (Dr.Agon kites) in na Rokkerju (SMAC).
Hvala lepa za lep članek. Bi pa dodal, da je gradišče raziskano z vsemi uveljavljenimi neinvazivnimi arheološkimi tehnikami (GPR, elektromagnetno in radijsko metodo), in je iz tega vidika najbolj raziskano gradišče v Sloveniji. Narejenih je bilo tudi 11 arheoloških sond, večjih izkopavanj pa se izogibamo, ker želimo preostanek kulturnih slojev ohraniti zanamcem, ki jih bodo lahko preučili z bolj naprednimi tehnikami. Dobrodošli na Krasu.P.S. smo se bežno videli, ko ste že spuščali zmaja.
Opa – tole pa ni okej …
Na spletu smo našli članek “Gradišče Debela griža in *možnosti* neinvazivnih integriranih arheoloških raziskav” (M. Vinazza, M. Črešnar, D. Mlekuž, B. Mušič, (2018?), pa smo sklepali, da so te raziskave še v prihodnosti …
Bi lahko delili kak rezultat teh raziskav, ga z veseljem vtaknemo v članek – ki smo ga na podlagi vašega komentarja že popravili.
Hvala – in lep dan želimo!